Franja

rázlučan -čna -o
1. različen: njihove ćudi bijahu veoma -e
2. ločen, odločen

razvèden -èna -èno, dol. razvèdenī -ā -ō
1. ločen: razveden muž ločenec; -a žena ločenka; žena je razvedena
2. členovit: -a obala
3. razširjen: razveden grlić, otvor

sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

3. metaf.
a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.

sē-dūcō -ere -dūxī -ductum (sē[d] in dūcere)

1. vstran (na stran) (od)vesti, (od)peljati (na skriven pogovor): PL., TER., PETR. idr., singulos separatim L., me rursus seducit CI. EP., hunc timuit blandaque manu seduxit O., seductus in secretum a liberto suo PH.; poseb. (odpeljati koga vstran in ga s pogovorom zadrževati ter s tem) odtegniti (odtegovati, odtezati) (pogubi), rešiti (reševati), (za)varovati koga pred pogubo, ote(ma)ti koga (pogube): quod te a debita tibi poste seduxit CI., quod a te seductus est tuoque beneficio adhuc vivit CI. EP.; pesn. (o neosebnih subj.): vina paulum seducta O. na stran postavljena, seducto stipite O. če porineš (potisneš) poleno na stran (po nekaterih izdajah diducto), vacuos seducere ocellos PR. vstran obrniti, usmeriti drugam.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati): immensos recessus LUCAN., seducit terras ... unda duas O., seducunt castra volatu O. leteč se ločijo v dva tabora (v dve vojski), plura locuturi subito seducimur imbre O., comitum seductus ab agmine fido O., cum mors animā seduxerit artus O.
b) (duševno) ločiti, izključiti (izključevati), odtegniti (odtegovati, odtezati), oddaljiti (oddaljevati): quod semper ab immortalitate seducitur CU., non potes ... muliebre nomen praetendere, ex quo te virtutes tuae seduxerunt SEN. PH.
c) spraviti (spravljati) na stran, pridobi(va)ti si: dum (sc. avaritia) seducere aliquid cupit atque in suum vertere SEN. PH.
d) zavesti (zavajati), zapeljati (zapeljevati), speljati (speljevati), zvoditi (zvajati): ICTI., ECCL. – Od tod adj. pt. pf. sēductus 3

1. na stran (od)peljan: paulum seductior audi PERS. stopi malo na stran in poslušaj.

2. metaf.
a) ločen, daljen, oddaljen, odtegnjen, odmaknjen, umaknjen: recessus gurgitis O., seductas aethere longe despectat terras O., mons erat audaci seductus in aethera dorso STAT. visoko kvišku kipeča, consilia ... in privato seductaque a plurimum conscientia habuere L. odtegnjene sovednosti, animi habent proprium quiddam et a corporibus seductum SEN. PH.
b) umaknjen, osamljen, samoten, sam, osamel: seductum vitae genus SEN. PH., quorum maxime in seducto actiones sunt SEN. PH. na samem, effecitque ut illis ... non minus hos seductos et quasi rusticos verear PLIN. IUN.

sē-gregō -āre -āvī -ātum (sē = sēd in grex)

1. ločiti od črede: oves segregatas ostendi procul PH.

2. klas. le metaf. sploh ločiti (ločevati), izločiti (izločevati), odločiti (odločevati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), razdvojiti (razdvajati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), izključiti (izključevati): KOM., PETR. idr., captivis productis et segregatis L., ut pugnam eorum segregaret L. da bi ločil boj z njimi v (tri) posamezne boje, da bi razbil boj na tri posamezne spopade, sermonem segrego PL. prekinem govor, umolknem, molčim, segregare manu liberos a se CI., aliquem a numero civium CI., ex hostium ... cumulis corpora suorum L., virtutem a summo bono CI., aliquem ab interioribus consiliis N.; v tmezi: seiungi seque gregari LUCR. – Od tod pt. pf. sēgregātus 3 ločen od česa, oropan česa, brez česa: comitatu pulcherrimo CI.

sē-grex -gregis (sē =sēd in grex) ločen, izločen, odločen, razdružen, oddeljen, razdeljen, razdvojen, odstranjen, osamljen: ECCL. idr., agere segregem vitam SEN. PH., novā gnatum nece segregem sparsi per agrum SEN. TR. raztrganega, placitorum segrex forma PRUD. neenaka, segrex regnum SID. (raz)deljeno, civitates situ segreges SID.; z gen.: quasi publici mali segrex SEN. RH. – Soobl. sēgregus 3: nosci inter primos cupiens, prior esse recusans, ipse tuo vivens segregus arbitrio AUS.

sē-iugō -āre (–) -ātus ločiti (ločevati), odločiti (odločevati), izločiti (izločevati, izločati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), razdvojiti (razdvajati): singulis granis rite dispositis atque seiugatis AP.; kot adj. pt. pf. sēiugātus 3 ločen, razločen, oddeljen: humani animi eam partem, quae sensum habeat, non esse ab actione corporis seiugatam CI., haec ipsa verba solo excerpta et ab ordine suo seiugata AP.; s samim abl.: si spiritus corpore suo semel fuerit seiugatus AP.

se-orsus 3 (iz *sē-u̯orsos iz sē (= sēd) in vortere (= vertere)) ločen od drugih, poseben, osamljen: vocabulum CA. AP. GELL., pretium CA. AP. FEST., studia AUS. Od tod adv. seorsum in seorsus (pri pesnikih tudi dvozložno, klas. redko uporabljena beseda) ločeno, posebej, posebno, vsaksebi, posamič, daleč (od)

1. obl. seorsum: omnibus gratiam habeo et seorsum tibi TER., traditique in custodiam omnes sunt seorsum cives sociique L., seorsum eunt (sc. cives) alii ad alios CI., seorsum a rege exercitum ductare S., seorsum tractandum hoc est ab illo CORN., seorsum corpore LUCR. brez telesa, abs te seorsum sentio PL. drugače mislim kot pa ti.

2. obl. seorsus: AFR. FR. idr., centum Philippeae minae in pasceolo seorsus PL., quod seorsus a collega puto omnia mihi paranda CAELIUS AP. CI. EP. brez pomoči svojega (stanovskega) kolega (sodruga, tovariša), seorsus a ceteris CU., seorsus item puri secretique aetheris ignes LUCR. – Soobl. sorsum: LUCR.

sē-pār -paris (sē in pār) ločen, razločen, oddeljen, poseben, različen, drugačen: PRISC., tu separe coetu Elysios, Persei, pios STAT., ossaque nec tumulo nec separe contegat urna VAL. FL., separe ductu PRUD.

separado ločen, poseben, separaten

por separado ločeno; s posebno pošto
cargar por separado posebej zaračunati
cuarto por separado soba za gosta
paz por separado separaten mir

separat ločen

separát

I. -ă (-ţi, -te) adj. ločen, posamičen

II. adv. posamič, narazen

separate¹ [séprit]

1. pridevnik
oddeljen, oddvojen, ločen (from od)
izoliran; separaten, poseben; posamičen, posamezen

separate and common (corporate) ownership zasebna in družbena lastnina
separate confinement zapor v samici
separate maintenance pravno alimenti (ločeno živeče žene)
the separate members of the body posamezni udje telesa
the separate volumes of a book posamični zvezki knjige

2. samostalnik
tisk poseben odtis članka iz revije ali iz zbornika, separat
množina dvodelna obleka

sēparātīvus 3 (sēparāre) ločilen, ločevalen, ločen, separatíven (kot gram. t. t.): praepositiones PRISC.

separato

A) agg.

1.
in separata sede zasebno, brez prič, na štiri oči

2. ločen

B) m (f -ta) ločenec, ločenka

séparé, e [separe] adjectif ločen, vsaksebi

sēparō -āre -āvī -ātum (sē in parāre)

1. ločiti (ločevati), odločiti (odločevati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), odstraniti (odstranjevati); s samim obj. v acc.: DIG., PLIN. idr., nec nos mare separat ingens O.; v pass.: eum (sc. maria) pertenui discrimine separentur CI., Thessalorum omnis equitatus separatus erat L., separati epulis, discreti cubilibus T.; z a(b): SEN. PH., PLIN. idr., separandos a cetero exercitu ratus CU., separat Aonios Oetais Phocis ab arvis O.; z ex: equitum magno numero ex omni populi summa separato CI.; pesn. s samim abl.: Seston Abydenā separat urbe fretum O., spatium, quod separat aethere terram LUCAN.; z in z acc.: ut corpora illius civitatis separata sint in alias gentes VELL.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), kaj posebej narediti, storiti, delati, (iz)vršiti (izvševati): ea quo pacto distinguere ac separare possim, nescio CI., a perpetuis suis historiis bella ea separare CI., suum consilium ab reliquis separare C. narediti poseben sklep, posebej skleniti = skleniti kaj drugega kot ostali.
b) razločiti (razločevati), gledati (paziti) na kaj, izvze(ma)ti: separemus officium dantis testes et refellentis Q., miscenda sit an separanda narratio Q., virtus ipsa, separata etiam utilitate, laudabilis CI. tudi ne glede na ..., ut idem separetur Cato VELL. da se izvzame. – Od tod adj. pt. pf. sēparātus 3 z adv. v komp. sēparātius ločen, oddeljen, poseben, drugačen, različen: privati ac separati agri nihil est C. ločenega zasebnega zemljišča, separatis temporibus N. ob raznih časih, volumen CI., exordium CI. v nobeni zvezi s stvarjo (snovjo, tvarino), separatae singulis sedes T., in quaestionibus, qua etiam separatae a complexu rerum personarumque spectari per se possint Q., alienis VELL.; v komp.: AMBR. idr., separatior intellectus TERT., purulenta separatiora a stercore CAEL., quaedam argumentationes communiter et similiter tractabuntur, quaedam separatius ad finem ... adiungentur CI.; pesn. (= remōtus) (od)daljen: separatis uvidus in iugis H.

severable [sévərəbl] pridevnik
ločljiv, oddeljiv, razdeljiv
pravno ločen; neodvisen

several [sévrəl]

1. pridevnik
(vsak) posamezen; različen, individualen, posamičen, poedin; več (od njih), nekoliko, nekaj
arhaično ločen

each several part vsak del zase
on four several occasions ob štirih različnih priložnostih
several liability individualna odgovornost
joint and several obligation skupno in poedino jamstvo, solidarno jamstvo
the several members of the Board posamezni člani ministrstva
several people več ljudi
several times večkrat
each has his several ideal vsak ima svoj (lasten) ideal
each several ship sank her opponent vsaka posamična ladja je potopila svojo nasprotnico
to dwell in a several house stanovati ločeno v (neki) drugi hiši
I met several members of the club srečal sem, spoznal sem se z več člani kluba
we took our several ways home šli smo domov vsak po svoji poti

2. samostalnik
več (od njih), nekateri

I know several of them več, nekatere od njih poznam

singulāris -e, adv. singulāriter (singulī)

1. posamezen, poedin, posamičen: singularis homo privatus Ci., ne singulari quidem umquam homini eo tempore anni semitae patuerant C., hostes … ubi ex litore aliquos singulares ex navi egredientes conspexerant C., hircus, qui singularis natus sit (= gr. μονογενής) Plin. edinorojen, singularis deus Lact. edinoustvarjeni, edini, herba singularis Plin. (naspr. fruticosa), ratis Sen. tr., syllabae Gell., inter se singilariter apta Lucr., a iuventa singilariter sedens Paul. Nol. posebej, ločeno, stran.

2. enega samega se tičoč, enemu samemu pripadajoč, poseben (naspr. communis): sunt quaedam in te singularia (le tebi lastne stvari) … quaedam tibi cum multis communia Ci., singulare imperium Ci. ali singularis potentia N. samovlada(nje), samodrštvo, odium Ci. zasebno sovraštvo (naspr. communis invidia), beneficium Ci. ep. (naspr. commune officium civium) Ci., proelium Aus., certamen Eutr. ali pugna Macr. posamični boj, boj (enega) moža proti (enemu) možu = dvoboj.

3. (o krajih) ločen, posebej, osamljen, izoliran: locus Suet.

4. occ.
a) kot gram. t.t. edninski, singularen, na ednino (singular) se nanašajoč: res singularis Varr. ednina (naspr. multitudo množina), casus singularis Varr., singularis nominativus, genetivus Q., numerus Q. ednina, singulariter dicere Gell., Ambr. edninsko, v ednini (naspr. pluraliter), pluralia singulariter efferuntur Q., singulariter scriptum sit Dig. Subst. singulāris -is, m (sc. numerus) ednina, singular: alii dicunt in singulari „hac ovi“, alii „hac ove“ Varr.; v istem pomenu tudi singulāre -is, n: pleraque, quae ex multitudine cum transeunt in singulare, difficulter efferuntur ore Varr., cum dico „vultūs hominis“ pro vultu, dico pluraliter, quod singulare est Q.
b) subst. singulārēs -ium, m „posamezni konjeniki“ = konjeniška vojaška elita, telesni stražarji na konjih, tudi jezdeči vojaški sli (odposlanci), jezdeče ordonance, tudi vojaška policija na konjih α) v cesarskem spremstvu: ala singularium T. β) v uradu prefektov za pošiljanje v province: Cod. I.

5. pren.
a) poseben = vsebujoč izjemo od splošnih pravnih načel: ius Icti.
b) poseben = tak, ki mu ni enakega, značilen, karakterističen, tipičen, nenavaden, izreden, izjemen, odličen, izbran, izboren, izvrsten: ingenio atque animo singulares Q., Cato summus et singularis vir Ci., vir singularis perfectusque undique Q., s. adulescens Plin. iun.; o neživih subj.: opera, studium Ci., dicendum est enim de Pompei singulari eximiaque virtute Ci., Caesari honores singulares et immortales decrevistis Ci., quid tam singulare quam ut ex senatus consulto legibus solutus consul ante fieret, quam ullum alium magistratum capere licuisset? Ci., quarum virtutis opinio est singularis C., singularis fides N., Iust., prudentia N., singulari fuit industriā N.; adv.: quem ego singulariter dilexissem Ci., singulariter et miror et diligo Plin. iun., singulariter amo Plin. iun.; occ. (v negativnem pomenu) brezprimeren, zelo velik, hud, nezaslišan, izjemen, nečúven: singularis et nefaria crudelitas C., crudelitas, impudentia, nequitia Ci., homo singulari cupiditate, audacia, scelere praeditus Ci.