Franja

air³ [ɛr] masculin melodija, napev, arija; pesem

air de danse plesna melodija
air populaire ljudska pesem (melodija)
vous n'êtes pas dans l'air (vi) pojete napačno
c'est l'air qui fait la chanson ton ustvarja muziko
le grand air de Tosca velika arija iz Tosce
frédonner un air à la mode polglasno si peti popevko, ki je v modi
siffler un air populaire žvižgati ljudsko popevko

cante moški spol petje; ljudski napev

cante flamenco ciganski napev
cante hondo ljudsko petje

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

cēnsus -ūs, m (cēnsēre)

1. štetje: eorum,... censu habito,... repertus est numerus milium C et X C.

2. occ. cenitev imetja, štetje prebivalstva, popis državljanov v Rimu; pod cenz. nadzorstvom vsako peto leto na Marsovem polju v „mestni hiši“ (villa publica). Vsak državljan je moral pod prisego prijaviti osebne podatke o sebi in svoji rodbini ter svoje premoženje (zemljišča, denar in sužnje). Na podlagi teh podatkov je cenz. določil davek in odkazal državljanu mesto v eni izmed 35 občin (tribus): eo anno census actus est L. je bil popis prebivalstva, census, qui isto praetore (na Siciliji) sunt habiti Ci., censum instituere L. ali facere Gell., censum censere (staro besedilo): legem censui censendo dicere L. z zakonom določiti cenitev ali ljudsko štetje, sintne praedia censui censenda Ci. Od tod pogosto v pomenu napoved: censum accipere L., res ipsa illum censum repudiaret Ci., censum augere, extenuare Ci., censum deferre ali profiteri T. izpovedati, censum emendare Icti. naknadno izpovedati.

3. met.
a) cenitveni zapis, davčni popis, popis državljanov, tudi zemljiška knjiga, kataster: cum Gracchum censu prohibuisset Ci., non inrepsisse in censum dicitur Ci., censu excludere L. prepovedati sprejem v imenik državljanov, in censum referre L., Fl., Ulp. (Dig.)
b) pri cenitvi napovedano premoženje, imetje, lastnina: homo sine honore, sine censu Ci., homo tenui censu H., dives antiquo censu H., c. privatus H. zasebna last, dat census honores O. demittere censum in viscera (pognati po grlu) O., C milium aeris aut maior census L., census equestris (= 400000 sestercev) Suet., c. senatorius (= 800000 sestercev) Suet. inops censu Ps.-Q., c. mobilis Amm. premično blago, censūs capere (zarubiti) Pl.
c) od cenitve odvisen lastninski davek: sine censu Cod. I.

credēnza¹ f

1. vera; verovanje

2. verovanje; prepričanje:
credenza popolare ljudsko verovanje

3. zaupanje; verodostojnost:
lettera di credenza (credenziale) poverilnica

4. trgov. kredit:
fare credenza kreditirati
affermare a credenza pren. neosnovano trditi

čistilec samostalnik
1. (kdor se ukvarja s čiščenjem) ▸ takarító, tisztító
2. (naprava) ▸ tisztítóberendezés
3. zdravstvo (rastlina) ▸ salaktalanító, tisztító
Čemaž je še eno staro ljudsko zdravilo, ki ima moč naravnega čistilca. ▸ A medvehagyma még egy olyan régi népi gyógyír, amely természetes salaktalanítóként hat.
Zaradi ugodnega kalij-natrijevega razmerja veljajo breskve za čistilca krvi. ▸ A barack a kedvező kálium–nátrium aránynak köszönhetően vértisztító hatású.

dénombrement [-nɔ̃brəmɑ̃] masculin štetje, naštevanje

dénombrement de la population ljudsko štetje

dromlja samostalnik
(ljudsko glasbilo z jezičkom) ▸ doromb, szájdoromb

fête [fɛt] féminin praznik, svetek; slovesnost, slavnost, svečanost; praznovanje; veselica; figuré veselje; god; rojstni dan

fête anniversaire jubilej
fête commémorative spominska svečanost
fête de famille družinski praznik
fête nationale narodni praznik
fête des fleurs cvetlični korzo
fête des mères materinski dan
fête des morts dan mrtvih (1. nov.)
fête des rois (religion) sv. Trije kralji (6. jan.)
fête populaire ljudsko slavje, veselica
fête mobile premičen praznik
fête de village proščenje
en fête v prazničnem razpoloženju, v praznični obleki
âme féminin en fête radostna duša
jour masculin de fête praznik
salle féminin des fêtes dvorana za slavnosti
air masculin de fête praznična, slavnostna zunanjost
ce n'est pas fête tous les jours ni vsak dan praznik
célébrer la fête de quelqu'un praznovati god kake osebe
faire fête à quelqu'un z veseljem koga sprejeti
faire la fête praznikovati, veseljačiti
se faire une fête de quelque chose veseliti se na kaj, uživati ob misli na kaj
être à la fête občutiti veliko zadovoljstvo
être de la fête udeležiti se praznovanja
donner, offrir une fête à, en l'honneur de quelqu'un prirediti slovesnost za koga
ne pas être à la fête (figuré) biti v zelo neprijetnem položaju
il n'a jamais été à pareille fête še nikoli mu ni šlo tako dobro
souhaiter sa fête à quelqu'un komu (za) god voščiti

flamenco flamski, flandrski; andaluzijski, ciganski

aire flamenco andaluzijska ciganska melodija
cante flamenco andaluzijsko ljudsko petje, ciganski napev
escuela flamenca (slikarska) flamska šola
flamenco m Flamec; flamščina; andaluzijsko ljudsko petje (pesem); postaven mladenič (v južni Španiji), andaluzijski cigan; flamingo (ptica)

gadulka samostalnik
(bolgarsko ljudsko glasbilo) ▸ gadulka [bolgár népi hangszer]

gibanj|e² srednji spol (-a …) (družbeno zbiranje) die Bewegung, -bewegung (delavsko Arbeiterbewegung, ekološko Öko-Bewegung, emancipacijsko Emanzipationsbewegung, laikov Laienbewegung, ljudsko Volksbewegung, mezdno Lohnbewegung, mirovno Friedensbewegung, mladinsko Jugendbewegung, množično Massenbewegung, nacionalno Nationalbewegung, neuvrščenih Blockfreienbewegung, odporniško Widerstandsbewegung, osvobodilno Befreiungsbewegung, Freiheitsbewegung, panevropsko Paneuropa-Bewegung, partizansko Partisanenbewegung, podtalno/ilegalno Untergrundbewegung, prebuditveno Erweckungsbewegung, prevratniško Umsturzbewegung, protestno Protestbewegung, sindikalno Gewerkschaftsbewegung, skavtsko Pfadfinderbewegung, solidarnostno Solidaritätsbewegung, stavkovno Streikbewegung, svétov Rätebewegung, svetovno Weltbewegung, študentsko Studentenbewegung, versko Glaubensbewegung, zadružno Genossenschaftsbewegung, zbiranja Konzentrationsbewegung, žensko Frauenbewegung, za človekove pravice Menschenrechtsbewegung, za enotnost Einheitsbewegung, za neodvisnost Unabhängigkeitsbewegung, za priključitev [Anschlußbewegung] Anschlussbewegung, za reforme Reformbewegung, za združitev Einigungsbewegung)

glasbilo samostalnik
(priprava za izvajanje glasbe) ▸ hangszerPovezane iztočnice: Orffovo glasbilo, akustično glasbilo, basovsko glasbilo, elektronsko glasbilo, ljudsko glasbilo, orkestrsko glasbilo, ritmično glasbilo, solistično glasbilo, spremljevalno glasbilo, tradicionalno glasbilo, zgodovinsko glasbilo

glasovanj|e srednji spol (-a …) die Abstimmung (ljudsko Volksabstimmung, konfliktno Kampfabstimmung, zaključno [Schlußabstimmung] Schlussabstimmung); oddaja glasu: die Stimmabgabe, die Stimmenabgabe; prvo/drugo …: der Wahlgang
poimensko glasovanj namentliche Abstimmung
pravica glasovanja das Stimmrecht
brez pravice glasovanja ohne Stimmrecht, nicht stimmberechtigt
s pravico glasovanja mit Stimmrecht, stimmberechtigt
neodločen izid glasovanja die Stimmengleichheit
rezultat glasovanja das Abstimmungsergebnis
odločati z glasovanjem entscheiden durch Abstimmung

glasovánje voting; vote; polling; parlament division; balloting

dan glasovánja polling day
imeti pravico glasovánja to have the vote, to be entitled to vote
javno glasovánje direct voting, direct ballot; show of hands; suffrage
splošno glasovánje universal suffrage
tajno glasovánje ballot, secret suffrage
s tajnim glasovánjem by ballot
glasovánje z dviganjem rok voting by a show of hands
ljudsko glasovánje plebiscite, referendum
glasovánje o zaupnici a vote of confidence
dati na glasovánje to put to the vote; to submit (it) to the vote
glasovánje je ostalo neodločeno the vote was inconclusive
z večinskim glasovánjem by a majority vote
z glasovánjem by ballot
poimensko glasovánje v parlamentu division
izid glasovánja result of a vote
izid glasovánja je ugoden the ayes have it
poraziti pri glasovánju to defeat
zavrniti z glasovánjem to reject
priti do glasovánja parlament to come to a division
po glasovánju parlament following a division

glasovánje vote moški spol , scrutin moški spol

ljudsko glasovanje plébiscite moški spol, référendum moški spol
glasovanje z dviganjem rok vote à mains levées
javno glasovanje scrutin public, vote par acclamation
glasovanje z listki scrutin secret (ali par bulletins de vote)
poimensko glasovanje vote par appel nominal
vzdržati se glasovanja s'abstenir de voter

glasovánje (-a) n votazione, voto; scrutinio; (s kroglicami) ballottaggio;
dati na glasovanje mettere ai voti
vzdržati se glasovanja astenersi dal voto
ljudsko glasovanje plebiscito, referendum
tajno glasovanje votazione segreta
glasovanje z dviganjem rok votazione per alzata di mano
glasovanje z vzklikanjem votazione per acclamazione

glasovánje votación f ; acto m de votación; voto m

ljudsko glasovanje plebiscito m, referéndum m
glasovanje z aklamacijo (z dviganjem rok) votación por aclamación (a mano alzada)
poimensko (tajno, z listki) glasovanje votación nominal (secreta)
neveljavno (obvezno) glasovanje voto nulo (obligatorio)
upravičen do glasovanja con derecho a votar
glasovanje s kroglicami balotaje m
glasovanje o nezaupnici (zaupnici) voto de censura ali de desconfianza, (de confianza)
dati na glasovanje poner a votación

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

imagerie [imažri] féminin podobarstvo

imagerie populaire ljudsko podobarstvo