Franja

omaggio

A) m (pl. -gi)

1. hist. pokorščina (fevdnemu gospodu); izkazovanje časti

2. poklonitev, poklon; ekst. darilo:
rendere omaggio (a) pokloniti se
in omaggio alla tradizione po izročilu
in omaggio alla verità resnici na ljubo

3. trgov. (reklamno) darilo

4.
omaggi pl. izraz spoštovanja, (spoštljivi) pozdravi:
presentare gli omaggi spoštljivo pozdraviti
vogliate gradire gli omaggi prejmite izraze spoštovanja
omaggi! s spoštovanjem

B) agg. invar. trgov. darilen:
buono omaggio darilni bon

onore m

1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda

2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo

4. relig. čaščenje

5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu

7. igre honer (npr. pri bridgeu)

outstay [autstéi] prehodni glagol
ostati dlje od koga

to outstay one's welcome ostati dlje, kot je gostitelju ljubo

padrone m (f -na)

1. gospodar:
padrone di casa hišni gospodar
salutare il padrone, la padrona di casa posloviti se
padrone del vapore šalj. veleindustrialec

2. delodajalec, podjetnik:
cercar padrone iskati službo
non aver padrone, padroni biti prost, neodvisen
padrone di bottega šef (v odnosu do podrejenih)

3. (absolutni) gospodar, vladar:
credersi padrone del mondo pren. domišljati si bogvekaj
essere padrone in casa propria biti gospodar v lastni hiši
farla da padrone obnašati se kot gospodar
sei padrone di andare o di restare lahko greš ali ostaneš, kot ti je ljubo
essere padrone di una materia pren. dobro obvladati snov
PREGOVORI: l'occhio del padrone ingrassa il cavallo preg. gospodarjeve oči konja redijo

please [pli:z]

1. prehodni glagol
ugajati komu, narediti veselje, razveseliti; ustreči, zadovoljiti
ironično blagovoliti (to do kaj narediti)

2. neprehodni glagol
dopasti se, ugajati, prikupiti se, biti po volji

it pleases me, I am pleased with ugaja mi
I'll be pleased veselilo me bo
I'm only too pleased to do it to naredim z največjim veseljem
I'm pleased to say veseli me, da lahko rečem
to please o.s., to do what one pleases delati, kar se komu zljubi
please yourself postrezi si, kot želiš
only to please you samo tebi na ljubo
please God če bog da
if you please če dovoliš, če ti je prav
and now if you please zamisli, lepo te prosim
please prosim
please not prosim ne

re-dōnō -āre -āvī (re in dōnāre; beseda je H. novotvorba) zopet (znova, spet) dati, podariti, pokloniti, vrniti: quis te redonavit Quiritem dis patriis Italoque caelo … ? H., gravīs iras et invisum nepotem, Troica quem peperit sacerdos, Marti redonabo H. Marsu na ljubo hočem pozabiti (prim. con-dōnō), et ipse Pudentillae multos annos largitus est, redonabo igitur vicissim decem annos Ap.

re-ligō¹ -āre -āvī -ātum (re in ligāre)

1. nazaj ali navzgor privezati (privezovati), navezati (navezovati), pritrditi (pritrjati, pritrjevati): Plin. idr., equos V. vpreči, virginem O., manibus sua sponte religatis Cu., herbam desectam Col. zvezati; skladi: na vprašanje s čim? z abl.: Col., Fl. idr., remos struppis L. Andr. fr. ap. Isid., tigna clavis, trabes axibus C. zvezati, spojiti, robora catenis Lucan., ne religer (vkleniti) durā catenā O.; na vprašanje kje?, kam? s praep.: aliquem ad currum Ci., mala ad maiores ramos Col., restim ad pinnam muri L., manus post tergum Vell., Cu., post terga Suet., aliquem inter duos currus Fl., funem in stipite O., storias ex (na) tribus partibus C., funiculum a (na) puppi Ci., funem ab humeris Plin., canem pro foribus Suet.; s samim abl.: Col., retinacula mulae saxo H., vincula laquei foribus O., religari quadrigis Aur.; pesn. z gr. acc.: quam simul ad duras religatam brachia cautes vidit O. na rokah privezano … = z rokama, privezanima na … ; metaf.: quae (sc. prudentia) si extrinsecus, religata pendeat Ci. ko bi bila vezana na zunanjost in odvisna od nje, vinculo pietatis obstricti deo et religati Lact., religata somno agmina Cl. prevzeta; occ. ladjo ali ladijsko vrv na bregu privezati = pristaviti k bregu, pristati; skladi: navem religare C., religarat udo litore navim H., classem litore religare O., religavit ab (ob) aggere classem V., naves ad terram C., religata in litore pinus (ladja) O., funem in Cretam religare Cat., herboso ab (ob) aggere funem O., funem ab Emathio litore Lucan., funem ex arboribus ibi (= in ripis) natis G., barbarā funem orā Sen. tr.; metaf.: navem manibus ferreis iniectis religare C. držati, comam religare alicui H. komu na ljubo navzgor zvezati, lepo splesti, in comptum nodum H. v čeden vozel (po spartanski navadi), prim.: capillum in vertice religare T., hederā crines religare H. oviti.

2. odvezati (odvezovati): ait haec minax Cybebe religatque iuga manu Cat., funem in Cretam Cat. (pesn.) odjadrati na Kreto, providendum est omnibus annis vitem resolvi et religari Pall.

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.

resnic|a ženski spol (-e …) die Wahrheit (čista reine, gola nackte, stara eine alte, žalostna traurige, grenka bittere)
pogrošna resnica Binsenwahrheit
napol resnica Halbwahrheit
die -wahrheit (temeljna Grundwahrheit, izkustvena Erfahrungswahrheit, življenjska Lebenswahrheit, verska Glaubenswahrheit)
kanček resnice ein Körnchen Wahrheit
na tem ni kančka resnice daran ist kein wahres Wort
pol resnice die halbe Wahrheit
trenutek resnice die Stunde der Wahrheit
… resnice Wahrheits-
(dokaz der Wahrheitsbeweis, iskalec der Wahrheitssucher, iskanje die Wahrheitssuche, kriterij das Wahrheitskriterium, pojem der Wahrheitsbegriff, teorija die Wahrheitstheorie, ugotavljanje die Wahrheitsfindung)
čut za resnico der Wahrheitssinn
dolžnost povedati samo resnico die Wahrheitspflicht
govoriti/povedati resnico die Wahrheit sagen, die Wahrheit sprechen
resnico, samo resnico in vso resnico die Wahrheit, nichts als Wahrheit und die volle/ganze Wahrheit
imeti za resnico für wahr halten
ne meniti se posebej za resnico es mit der Wahrheit nicht so genau nehmen
po resnici povedati: wahrheitsgemäß
v nasprotju z resnico wahrheitswidrig
v skladu z resnico wahrheitsgetreu
|
v resnici in Wahrheit
resnici na ljubo um Wahrheit zu sagen/um der Wahrheit die Ehre zu geben
v vinu je resnica im Wein ist/liegt die Wahrheit
da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona man [muß] muss die andere Seite hören/durch zweier Zeugen Mund wird allerwegs die Wahrheit kund

resníca truth; arhaično sooth

v resníci in truth, in fact; in (good) sooth
gola resníca naked truth
čista resníca the very truth
neolepšana resníca unvarnished truth
sveta (božja) resníca gospel truth, God's truth
nepotvorjena resníca unadulterated truth
resníci na ljubo out of regard for the truth
vsa, polna resníca the whole (ali full, plain) truth
povedati vso resníco (figurativno) to spill the beans
grenka, neugodna resníca home truth
dokaz resníce proof of truth
brez trohice resníce without a shred of truth
zaradi resníce for the sake of truth
resníca ni prijetna truth is unpalatable
to je sveta resníc! it's God's truth!
v tem ni niti besedice resníce there is not a word of truth about it
dokazati resníco to prove (ali to establish) the truth
imeti, vzeti kaj za sveto resníco to take something for gospel
ne lepšam resníce I call a spade a spade; I don't mince words, I speak frankly
postati resníca to become reality, to be realised; to come true
izkriviti, popačiti resníco to colour (ali to stretch, to heighten) the truth, to distort (ali to mispresent, to garble) the truth
potlačiti resníco to hush something up; to suppress the truth, to keep things (ali something) dark
povedati čisto resníco to tell the plain, unvarnished truth
povedal sem mu nekaj gorkih resníc I told him some home truths
da povem resníco... to tell the truth, truth to tell...
v obraz sem mu povedal resníco I told him bluntly (ali plainly)
v brk sem mu povedal resníco I told him point-blank
prikrojiti resníco po svoje to strain the truth
zabrusiti komu resníco v obraz to fling the truth in someone's teeth
to je pačenje resníce it is a distortion of the truth
resníca je počasi prišla na dan the truth has leaked out

resníca (-e) f

1. verità, vero:
iskati, odkriti resnico cercare, scoprire la verità
boriti se za resnico battersi per la verità
ločevati resnico od neresnice distinguere il vero dal falso, la verità dalla menzogna
objektivna, relativna resnica verità oggettiva, relativa
zgodovinska, znanstvena resnica verità storica, scientifica
verska resnica verità di fede
sveta resnica verità sacrosanta
polovična resnica mezza verità
to je čista resnica è la verità nuda e cruda
pren. košček, zrno resnice un briciolo di vero
serum resnice siero della verità
resnici na ljubo per dire la verità, il vero; a onor del vero

2. (resničnost) realtà; v resnici in realtà:
opisati stvari, kot so v resnici descrivere le cose come sono in realtà
v resnici ni tak in realtà non è così
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
resnica, ki bode v oči una verità che salta agli occhi
filoz. absolutna resnica verità assoluta
rel. razodeta resnica verità rivelata
knjiž. očitna resnica (truizem) truismo
PREGOVORI:
da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona a sentire una campana sola si giudica male

sake [séik] samostalnik
razlog; obzir

for the sake of zavoljo, zaradi, na ljubo
for God's (ali heaven's) sake zaboga, za božjo voljo
for conscience's sake zavoljo vesti
for goodness' sake za božjo voljo, zaboga
for my sake meni na ljubo, zavoljo mene
for my own sake as well as yours zavoljo mene in zavoljo vas
for both (all) our sakes (ali sake) zavoljo naju (nas vseh)
for mercy's sake, for pity's sake iz usmiljenja
for my name's sake zavoljo moje časti
for old sake's zaradi starih časov (starega prijateljstva)
for peace's sake zavoljo ljubega miru
sakes alive! je to mogoče!
art for art's sake umetnost zaradi umetnosti

silentium -iī, n (silēns : silēre)

1. (pesn. pogosto v pl.) molčanje, molk, tišina, tihota: Ph., Stat., Amm. idr., haec cum Crassus dixisset, parumper et ipse conticuit et a ceteris silentium fuit Ci. in tudi drugi so molčali, ubi silentium coepit S. ko je nastal molk, ko je bilo vse tiho; silentium facere molčati: fac silentium Pl. tiho bodi, facere fabulae silentium Pl. (gledališko) igro tiho (mirno) gledati, facere silentia longa O. dolgo molčati, silentium fieri iubere Ci. zaukazati tišino (molk, molčanje), tum facta silentia tectis V. je nastal molk, silentio facto L., Petr. ko je vse molčalo, ko je vse obmolknilo, ko je vse potihnilo, ko je bilo vse tiho; toda silentium facere pomeni tudi zaukazati molk (molčanje, tišino), poskrbeti za molk (molčanje, tišino), veleti komu molčati, doseči (poskrbeti), da koga poslušajo: cum silentium classico fecisset L., audita vox una … silentium fecit L., silentium factum per praeconem L. na povelje glasnika je nastala tihota, tum facta silentia linguis V. tedaj se je velelo jezikom molčati, tum Antonius inserens se manipulis, ubi aspectu et auctoritate silentium fecerat T., mea causa causam accipite et date silentium Ter. meni na ljubo (zavoljo mene) molčite (bodite tiho), silentia iubere Lucan., suadere silentia digito O., praestare silentia rebus O., silentium agere de aliquo Ci. ep., Aug. molčati o kom, Albana pubes … silentium tenet L. molči (je molčala), Romana pubes … maestum aliquamdiu silentium obtinuit L. je žalostno še nekoliko časa pomolčala, maestum me intra silentium tenui Plin. iun. žalosten sem trdo molčal, tenuere silentia cuncti O.; toda: silentium inde aliquamdiu tenuit (intr.) L. molk je še … trajal; silentium in aliquo audiendo servare L. molče koga poslušati, pietas nostra silentium rupit Plin. iun., rumpere alta silentia (trd, globok) verbis V. ali silentia voce O. ali Iuppiter hoc iterum sermone silentia rupit O., fer opem furtoque silentia deme O. odtegni tatvino zatajitvi = ne zataji tatvine, Nox et Diana, quae silentium regis, arcana cum fiunt sacra H.; prim. fida silentia sacris V. (o tajnem Kibelinem bogoslužju); zelo pogosto adv. abl. silentio ali cum silentio molče, tiho, ob molku, ob molčanju: aliquid audire magno silentio Ci.; prav tako = pazljivo, pozorno: silentio audiri L. rade volje biti poslušan, cum silentio animum attendite (v starejših izdajah animadvertite) Ter. tiho pazite, dicturus ne sit id Rhodiis an silentio suum (sc. frumentum) quam plurimo venditurus Ci. zamolčavši (zatajivši) posebne okoliščine, silentio plagas ferre Ci., silentio profectus C., silentio ex oppido egressi C., silentio cuncti egrediuntur S. fr., silentio lex perfertur L., silentio patrum edicitur dilectus L. ob molčanju očetov (senatorjev), contumacem animum (sc. nurūs) incusavit magno senatūs pavore ac silentio T., cum silentio ad aliquem convenire L., silentio praeterire, praetervehi Ci. ali transire Ci. ep. ali transmittere aliquem T. ali praetermittere Iust. molče preskočiti, zamolčati, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel, ne vzeti (jemati) v ozir; toda: ut nulla fere pars orationis silentio praeteriretur Ci. brez (pohvalnih) klicev (medklicev, dobroklicev), brez trušča (hrupa); nam. (cum) silentio tudi per silentium: ut agere liceat per silentium Ter., adeste aequo animo per silentium Ter.; metaf. tihota, tišina stvari (pesn. pogosto v pl.): silentio noctis C., noctis silentio L., in silentio noctis C., per (ob) silentium noctis L., silentia noctis Stat., ipsa silentia (sc. noctis) terrent V., multa silentia noctis O., severa silentia noctis Lucr., taciturna silentia (sc. noctis) rumpi Lucr., per amica silentia lunae V. ob ugodni (naklonjeni, prijazni) tihoti mesečine, vidit desolatas agere alta silentia terras O., nactusque silentia ruris O., silentio summoti loci defensi Amm. od tihote = od samote.

2. occ.
a) kot avgurski t.t. tihota = nemotenje, nemotenost, tj. brezhibnost, nenapačnost pri opazovanju predznamenj: Fest., id silentium dicimus in auspiciis, quod omni vitio caret Ci.
b) molčanje, molk ljudi o kom, zamolčanje koga od ljudi, neslavnost, brezslavnost, stanje brez slave (slovesa, ugleda): vel mehercule etiam ut laudem eorum iam prope senescentem, quantum ego possem, ab oblivione hominum atque a silentio vindicarem Ci. rešiti (oteti) brezslavne pozabe, multos e tenebris et silentio protulit Plin. iun. iz brezslavne neznanosti.

3. metaf. tihota = prenehanje, zastoj, brezdelica, brezdelje, brezdelnost, nedejavnost, neaktivnost, nedelovanje, mir, mirovanje: mundus caeli vastus constitit silentio Enn. ap. Macr., silentio opus est, nulla inest paratio Afr. ap. Non., otium et silentium inest Ter., silentium perpetuum iudiciorum ac fori Ci., in foro silentium esse summum causarum atque iuris non ferebant homines moleste Ci., ne vitam silentio transeant veluti pecora S., silentium otiumque inter armatos L., biduum deinde silentium fuit L., ad aetatis terminos per silentium venire T., tribunatūs annum quiete et otio transiit T., idem praeturae tenor et silentium T., quantum distant a morte silentia vitae? Sil.

soit [swa] conjonction bodisi; mathématiques vzemimo da; to je, namreč; interjection (izg. [swat]) naj bo! no, prav! lepo!

soit que bodisi da
soit qu'il vienne ou qu'il ne vienne pas bodisi da pride ali ne pride
ainsi soit-il! tako bodi! amen!
il a perdu une forte somme, soit un million izgubil je veliko vsoto, namreč en milijon
soit, pour te faire plaisir! naj bo, prav, tebi na ljubo!

sooth [su:ɵ]

1. samostalnik
resnica, resničnost

in (good) sooth v resnici, resnično, dejansko
sooth to say da resnico povem, resnici na ljubo povedano

2. pridevnik
zastarelo resničen
poetično pomirjevalen, blažilen, sladek

traut domač, ljub; trautes Heim Glück allein ljubo doma, kdor ga ima

truth [tru:ɵ] samostalnik
resnica, resničnost, realnost; iskrenost, poštenost; vdanost, zvestoba, zanesljivost; točnost, natančnost, pravilnost; veljavnost
zastarelo stanovitnost, vztrajnost

in truth, of truth zares, v resnici, resnično
out of truth zaradi resnice, resnici na ljubo
truth to nature točnost prikazovanja, predstavljanja
god's truth sveta božja resnica
gospel truth resnica iz svetega pisma, sveta resnica
there is no truth in him on laže, on sploh ne govori resnice
to tell the truth, truth to tell da povem resnico, po resnici
to be out of truth tehnično ne se prilegati, ujemati
I told him some home truths povedal sem mu nekaj gorkih, zanj neugodnih resnic

verità f

1. resnica:
la bocca della verità pren. resnicoljuben mož, človek, ki se ne laže
siero della verità serum resnice
verità sacrosanta sveta resnica
dire la verità povedati resnico; ekst. biti točen (ura)
per dire la verità resnici na ljubo, če naj bom odkrit

2. resnica (v absolutnem smislu):
in verità, per la verità v resnici, pravzaprav
verità di fede relig. verska resnica
verità rivelata razodetje
verità scientifiche znanstvene resnice

3. resničnost

4. odkritosrčnost
PREGOVORI: la verità viene sempre a galla preg. resnica bode v oči

vero

A) agg.

1. resničen, pravi

2. pravi, točen:
chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti

3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
fosse vero! ko bi bilo res!
non mi par vero ne morem verjeti
non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)

4. pravi, pristen:
vero oro pravo zlato

5. pren. pravi, iskren:
vera amicizia pravo prijateljstvo
un vero artista pravi umetnik

B) m

1. resnica:
a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
a dire, per dire il vero če naj bom iskren
orologio che dice il vero točna ura
essere nel vero ne motiti se
non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično

2. umet. narava:
disegno dal vero risba, upodobitev po naravi

zaradi, zaradi koga/česa:

1. vzrok: wegen (des), infolge (visoke vode infolge Hochwassers, goste megle infolge dichten Nebels), -halber (bolezni krankheitshalber, gesundheitshalber, selitve umzugshalber, spremenjenih okoliščin umständehalber, umstandshalber); (na podlagi) aufgrund; (po zaslugi) dank; (s pomočjo) mit Hilfe von

2. razlog: von … wegen (poklica von Berufs wegen); -halber (dolžnosti pflichthalber, pravičnosti gerechtigkeitshalber, previdnosti vorsichtshalber, spodobnosti ordnungshalber, varnosti sicherheitshalber, zabave vergnügenshalber, vergnügungshalber); (zavoljo) um … willen (brata um seines Bruders willen, samega sebe um seiner selbst willen, ljubega miru um des lieben Friedens willen); (na ljubo) (jemandem/einer Sache) zuliebe (samo zaradi tebe nur dir zuliebe, zaradi kariere der Karriere zuliebe); (spričo) auf … hin (suma auf einen Verdacht hin)

3. namen: wegen (des), zwecks (ugotovitve osebnih podatkov zwecks Feststellung der Personalien, temeljite preiskave zwecks gründlicher Untersuchung)

4. ozir: (zastran) wegen (des); (v zadevi) betreffs (kratica : betr.)

5. (od) vor (mraza vor Kälte) ➞ → mraz, strah, nesnaga

6.
s sestavljenko: smrt zaradi, zaradi zadušitve der Erstickungstod
nabrekanje tal zaradi, zaradi mraza die Frosthebung
slep zaradi, zaradi bleska snega schneeblind …

7.
zaradi, zaradi mene/tebe/njega/nas/ vas/njih meinetwegen/deinetwegen/seinetwegen/ unsertwegen/euretwegen/derentwegen
zaradi, zaradi mene (meni je vseeno) von mir aus, meinetwegen