Franja

коха́нець -нця ч., ljubímec -mca m., ljúbček -čka m.

любовник ljubček, ljubimec; (zast.) zaljubljenec

полюбовник m (lj.) ljubimec

adulter -era -erum (adulterāre = adalterāre; prim.: adulter et adultera dicuntur, quod et ille et alteram et haec ad alterum se conferunt P. F.)

1. (drugi vdan oz. drugemu vdana =) prešušten, vlačugarski, pohoten: coniunx, virgo, mens O., crines H., nox Tert.; od tod subst. adulter -erī, m prešuštnik; adultera -ae, f prešuštnica: Dardanius adulter ( = Paris) V., Lacaena adultera ( = Helena) H., arte adulterae T., adulterum cum adultera deprehendere Sen. rh.; z objektnim gen. ali z in in abl. (s kom): sororis adulter Ci., adulteri earum T., adultera patris O., in nepti Augusti adulter T.; o živalih: Stat., Cl.; pesn. = ljubimec, pohotnež: adulter Pasiphaës O. (o biku), Danaën turris aënea robustaeque fores ... munierant satis nocturnis ab adulteris H., nominis adulter O. le po imenu ljubimec (ki se baha, da je ljubimec kake ženske, pa ni).

2. pren. ponarejen, popačen, nepristen, nepravi: adultera clavis O. tatinski ključ (s stranskim pomenom: ključ, ki odpira vrata v sobo ljubice), minium adulterum Plin., aliquis ... aureorum nequam vel adulter Ap., nummus adulter Tert., culta adultera Prud. plevelast; kot subst. adulter -erī, m ponarejevalec (denarja): monetae, solidorum Cod. I.

cicisbeo [čičizbéiou] samostalnik
ljubimec poročene žene

errō -ōnis, m (errāre) blodilec, klatež, potepin: Sen. rh., Sen. ph., Icti., Ulp. (Dig.), teque ipsum vitas fugitivus et erro H.; pren.
a) dux erro Col. (o matici).
b) nezvest ljubimec: O., Tib.

exolēscō -ere -ēvī -ētum (prim. alere, adolēscere)

1. odrasti, dorasti, le v pt. pf. exolētus 3 dorasel, kot fem. godna za možitev: virgo Pl. ap. Prisc.; occ. vulg. goden za nečistovanje, poseb. evfem. = (kupljiv) deček ljubimec: Mart., Suet., scorta Pl., qui semper secum scorta, semper exoletos, semper lupas duceret Ci., remiges T.

2. zarasti, poginiti; o živalih: Pl., o rastlinah: Col., Ap.

3. pren. „odrasti“ =
a) giniti: imaguncula paene iam exolescentibus litteris hoc nomine inscripta Suet.
b) preiti, prehajati, (iz)giniti, miniti (minevati), ugasniti, propasti (propadati), zastareti, iz navade (mode) priti (prihajati), pozabiti (pozabljati) se: Vell., Col., Plin., Q., Suet., cum … patris Agrippae favor hauddum exolevisset L., exoleta vetustate annalium exempla L., exoletum iam vetustate odium L. pozabljeno, cum memoria nostri exolevit Sen. ph., ne vetustissima Italiae disciplina per desidiam exolesceret, cum antiquitus instituta exolescerent, rumor adeo validus, ut nondum exolescat, exolescunt Graeci amictus T.; subst. neutr. pl.: exoleta revocavit Suet.

Opomba: Pf. act. exoluērunt: Pl.

gener -erī, m (prim. gr. γαμέω oženim se, γαμβρός (iz *γαμ-ρος) zet, lat. gener; naslanja se na genus, gens, genitor, gignere ...)

1. zet = hčerin mož: ICTI. idr. Piso ille, gener meus, ... a propinquo suo socerum suum flagitabat CI., cum soceris generi non lavantur CI., nubit genero socrus CI., Cingetorigem ... generum suum, ... hostem iudicat C.; kolekt.: generi cruorem cum soceri sanguine permiscuit ensis O.; occ. bodoči zet = hčerin zaročenec, hčerin ženin: (Coroebus) Cassandrae incensus amore, ... gener auxilium Priamo ... ferebat V., Lycambae spretus infido gener H.; šalj. = hčerin ljubimec: Villius in Fausta Sullae gener H. (Vilij je bil Milonov prijatelj in ljubimec njegove soproge Favste, Sulove hčere).

2. (nam. progener) mož vnukinje ali pravnukinje: ICTI., qui collegam et generum adsciverat T., tuum, Caesar, generum ... colebamus T.

3. (redko) svak = sestrin soprog: Mardonius, regis (Xerxis) gener N., Pygmalion ... avunculum suum eundemque generum ... occidit IUST. – Soobl. gener -eris, m; od tod dat. pl. generibus: ACC. AP. NON.

pēlex (pēllex), bolje paelex -icis, f (izpos. gr. πάλλαξ, παλλακή)

1. priležnica, konkubina zakonskega moža (naspr. uxor, mater familiae): Pl., H., Sen. ph. idr., hunc iustā matre familiae, illum pelice ortum esse L., subditus et ex pelice genitus L., Oebalia (= Helena) O., Tyria (= Europa) O., barbara (= Medea) O., Attica = Philomela Mart.; z gen. soproge, ki ji je priležnica tekmica: p. filiae Ci., matris, sororis O.; z gen. zakonskega moža, ki ima priležnico: Iovis magni O., filii Iust., eius (sc. Cyri) Iust.

2.
a) priležnica sploh, konkubina, hotnica, vlačuga, prostitutka: Dig., nobilem virginem constupratam servo suo pelicem dederat Cu.; šalj.: pelex culcita facta est Mart. = postelja je (zame) postala nočna posoda.
b) priležnik, deček ljubimec, ugodnik, prostituiranec kakega moža, moška kurba, kurbir: Macr., Arn., pelices ministri Mart.; z gen. zakonske žene, kateri je priležnik tekmec: p. reginae Suet. (o Cezarju kot priležniku kralja Nikomeda).

sheik(h) [šéik, ši:k] samostalnik
šejk
figurativno, sleng idealiziran orientalski junak in ljubimec

Acontius -iī, m (Ἀκόντιος) Akontij,

1. Kidipin (Cydippe) ljubimec: O.

2. gora v Beotiji: Plin.

Agamemnōn (Agamemnō) -ōnis, acc. -onem in (pesn.) -ona, m (Ἀγαμέμνων) Agamemnon, Atrejev sin, mikenski kralj, gr. vojskovodja pred Trojo; ko se je vrnil iz Troje domov, ga je umoril Ajgist, ljubimec njegove soproge Klitajmnestre: Pl., Ci. idr. Od tod patronim Agamemnonidēs -ae, m (Ἀγαμεμνονίδης) Agamemnonid, Agamemnonov sin = Orestes: Iuv.; adj. Agamemnonius 3 (Ἀγαμεμνόνιος) Agamemnonov: classis L., Mel., Mycenae, phalanges V., res V. Agamemnonova moč, oblast, Orestes V., O., puella Pr. = Iphigenia; subst. Agamemnonia -ae, f (sc. puella ali filia) Agamemnonida, Agamemnonova hči: tres Agamemnoniae O.

amante ljubezniv, ljubeč

amante de la paz miroljuben
amante m ljubimec, ljubček
amantes pl ljubimca, ljubavna dvojica
amante f ljubica, prijateljica

Anāpus -ī, m (Ἄναπος) Anap,

1. katanski mladenič (gl. Amphinomus): Val. Max., Cl.

2. sicilska reka južno od Sirakuz (zdaj Anapo): L.; prav pred njenim izlivom se vanjo izteka vrelec Ciana (Cyanē); od tod Anapus pri O. kot rečni bog, Cianin ljubimec. — Soobl. Anāpis -is, m Anapis: O.

bivši pridevnik
1. (o nekdanjem partnerju) ▸ volt, exSem ločen, zaradi dveh otrok sem stanovanje pustil bivši ženi. ▸ Elváltam, és a két gyermekünk miatt a lakást otthagytam a volt feleségemnek.
2. (o preteklem statusu osebe) ▸ volt, korábbi Bivši predsednik ima tudi pravico do uporabe pisarne in službenega vozila z voznikom. ▸ A volt elnök egy iroda és egy sofőr vezette hivatali gépjármű használatára is jogosult.Svojih bivših sodelavcev se tudi spomnim ne več. ▸ A volt munkatársaimra már nem is emlékszem.Potem so prišle počitnice in srečal sem bivšega učenca, ki je osnovno šolo končal že pred leti. ▸ Aztán jött a vakáció, és találkoztam egy volt tanítványommal, aki már évekkel ezelőtt befejezte az általános iskolát.

3. (kar ne obstaja več) ▸ egykori, korábbi, volt, régiV bivši državi so mnogi uredniki, predvsem glavni uredniki velikih medijev, odhajali v politiko. ▸ A korábbi országban sok szerkesztő, különösen a nagy médiumok főszerkesztői mentek el politikusnak.V krajevni skupnosti so se po dolgih letih pričela obnovitvena dela v objektu bivše osnovne šole. ▸ A helyi önkormányzat hosszú idő után megkezdte a felújítási munkálatokat az egykori általános iskola épületében.

Chelīdōn¹ -ōnis, m Helidon, Kleopatrin ljubimec: Sen. ph.

cupressus -ī in (skoraj le pesn.) -ūs, f (iz gr. κυπάρισσος)

1. cipresa, mrtvaško in zato Plutonu posvečeno drevo: Ca., Varr., Cat., Plin. idr., atrā cupresso V., feralīs ante cupressos V., cupressus funebres, invisae H., metas imitata cupressus O., vallis … acutā densa cupressu O.; v masc. pl.: longi cupressi Enn., rectosque cupressos Enn. ap. Gell. — Soobl.
a) cyparissus -ī, f (po gr. obl.): coniferae cyparissi V. Pooseb. Cyparissus -ī, m Kiparis, v cipreso spremenjeni keoški mladenič, Apolonov ljubimec: O.
b) cypressus -ī, f: Char., Vulg., Isid.

2. met. shramba (skrinjica) iz cipresovine: carmina … lēvi servanda cupresso (da se obvarujejo moljev) H.

enamorado zaljubljen; zavzet (za), očaran

perdidamente enamorado smrtno zaljubljen
enamorado m ljubimec, ljubček

Ērigonē -ēs, f (Ἠριγόνη) Erigona ,

1. hči Atenca Ikara. Ko je žalovala za umrlim očetom, se je obesila; zato jo je po smrti njen ljubimec Bakh premestil na nebo kot ozvezdje (Virgo, Devica): V., O., Hyg., Col. Erigone se je imenovala tudi tragedija Kvinta Cicerona: Ci. ep. Od tod adj. Ērigonēïus 3 Erigonin: canis O. zvezda Canicula (Pasja zvezda), po mitu Ikarov psiček Maera.

2. Klitajmnestrina hči: Hyg.

3. = Astraea: M.

Īasius¹ -iī m (Ἰάσιος) Jázij,

1. argejski kralj, Atalantov oče: Hyg. Od tod
a) patron. α) Īasidēs -ae, m (Ἰασίδης) Jazijev sin ali potomec: V. (o Palinurju in Japidu (Ïāpis)), Stat. (o Adrastu). β) Īasis -idis, f (Ἴασις) Jazijeva hči Atalanta: Pr.
b) adj. Īasius 3 Jazijev, pesn. = argejski: virgo (= Īō) Val. Fl.

2. Trojanec, sin Jupitra in Atlantove hčere Elektre, Dardanov brat, ljubimec Cerere, ki mu je rodila Plutona: V., O.; isti imenovan tudi Īasiōn -ōnis, acc. -ōna, m Jazíon: O.