Franja

dēsīderium -iī, n (dēsīderāre)

1. hrepenenje, poželenje, želja, koprnenje, pogrešanje: desiderium est libido eius, qui nondum adsit, videndi Ci., me tanto desiderio afficis, ut … Ci. vzbujaš mi tolikšno hrepenenje, idque faciunt cum desiderio Ci., desiderio tabescere Ci., macerare aliquem desiderio L., desiderio macerari Sen. ph., demus … hoc desiderio iam paene publico, ne … Q.; pesn.: desiderī temperare pocula H. čaše hrepenenja = ljubezenski napoj; v pl.: desideriis icta fidelibus patria H. z bridkim hrepenenjem prežeta zvesta domovina. Večinoma z objektnim gen.: d. Athenarum Ter., coniunctissimi atque amantissimi viri Ci., flens dolore ac desiderio mei Ci., tota Italia desiderio libertatis exarsit Ci., miserum desiderium urbis me tenet Ci. ep. kar koprnim po mestu, esse in desiderio rerum sibi carissimarum Ci. želeti si, aliae cuius d. rei Lucr., d. tam cari capitis H., eadem causa dictatoris desiderium senatui fecit L. je senatu vzbudil željo, voliti diktatorja, parentium patriaeque explere desiderium L.; nam. objektnega gen. z ad: aliqua vis desiderii ad sanandum volnus iniuriae Ci. ep.; tudi: desiderio id fieri tuo (= tui) Ter.; s subjektnim gen. (redk.): desideria imperitorum commovere Ci., omnium civium desiderio revocari Ci., sum in desiderio civitatis Ci. država si me želi, de horum desiderio cotidie aliquid audiebam Ci.; z obema gen.: filii parvi desiderium mei Ci.; desiderium v finalnem dat.: magno desiderio fuit ei filius Ter.; met. predmet hrepenenja (poželenja): meum d. Ci. ep., nunc (mihi) desiderium curaque non levis H., cum desiderio meo nitenti Cat.; v pl.: Petr.

2. pren. potreba, nuja: cibi potionisque d. naturale L., d. corporum L., Plin., Veneris, humoris (= aquae) Cu., hae manus suffecere desiderio meo Cu.

3. met. (v cesarstvu) želja, prošnja: desiderio alicuius indulgere Plin. iun., desideria provinciarum Plin. iun. ali adeuntium hominum ali militum Suet., desideria militum ad Caesarem ferre, desideria legionum T.

drz|en (-na, -no)

1. kühn

2. (samozavesten) forsch; vožnja: frech, nastop, vprašanje, odgovor: keck, obenem koketen: [keß] kess

3. glede na nevarnost: (drzno pogumen) wagemütig, verwegen; (vratolomen) waghalsig, tollkühn; (tvegan) gewagt

4. glede na modo: moški: keck, ženske: [keß] kess; (izzivalen) frech, (pretirano drzen) verwegen

5. glede na moralo: gewagt (ljubezenski prizor eine gewagte Liebesszene, šala/vic ein gewagter Witz)

6. (predrzen, rahlo nesramen) unverfroren, frech; (predrzno odločen) draufgängerisch; (nesramen) [naßforsch] nassforsch

film¹ moški spol (-a …)

1. trak: der Film, -film (barvni Farbfilm, črno-beli Schwarzweißfilm, negativni Negativfilm, negativni barvni Umkehrfilm, normalni Normalfilm, ozki Schmalfilm, pozitivni Positivfilm)

2. avtorsko delo: der Film, der Kinofilm, -film (nemi Stummfilm, zvočni Tonfilm, dokumentarni Dokumentarfilm, eksperimentalni Studiofilm, erotični Sexfilm, gangstrski Gangsterfilm, igrani Spielfilm, kratki Kurzfilm, kultni Kultfilm, ljubezenski Liebesfilm, lutkovni Puppenfilm, Puppentrickfilm, mladinski Jugendfilm, normalni Normalfilm, o naravi Naturfilm, operetni Operettenfilm, pornografski Pornofilm, poučni Lehrfilm, reklamni Werbefilm, revijski Revuefilm, risani Trickfilm, Zeichentrickfilm, televizijski Fernsehfilm, underground Undergroundfilm, Untergrundfilm, vojni Kriegsfilm, zabavni Unterhaltungsfilm, za široko platno Breitwandfilm, znanstvenofantastični Science-fiction-Film, živalski Tierfilm)
film po literarni predlogi die Verfilmung (eines Romans …)
|
… filma Film-
(avtor der Filmautor, producent der Filmproduzent, režiser der Filmregisseur, naslov der Filmtitel, kritika die Filmkritik, ocena die Filmbesprechung, premiera die Filmpremiere, režija die Filmregie)
za film Film-
(lepilo der Filmkitt, nagrada der Filmpreis)
akademija za film in televizijo die Film-und-Fernsehakademie
strokovnjak za film der Cineast
predavanje s filmom der Filmvortrag
vloga v filmu die Filmrolle
snemati film Filmaufnahmen machen
snemati film po literarni predlogi (ein literarisches Werk) verfilmen
igrati: film igra v kinu X dieser Film läuft im Kino X
film se je utrgal es kam zu einem [Filmriß] Filmriss, figurativno človeku: er hatte einen [Filmriß] Filmriss

film m invar.

1. film:
film muto nemi film
film sonoro zvočni film
film in bianco e nero črnobeli film
film a passo ridotto ozki film
film d'amore ljubezenski film
film d'animazione, film animato animirani film, risanka
film western kavbojski film, vestern, kavbojka
film di guerra vojni film
girare un film snemati film
proiettare un film predvajati film

2. kinematografija

3. tehn. film, prevleka

fílm¹ (-a) m

1. pellicola, film:
vložiti film v kamero inserire la pellicola nella cinepresa
projicirati film na široko platno proiettare il film su schermo gigante

2. (umetniško delo iz slik na traku) film:
predvajati, vrteti film proiettare, dare un film
režirati, snemati film dirigere, girare un film
dokumentarni film (film) documentario
celovečerni film lungometraggio
nemi, zvočni film film muto, sonoro
barvni, črnobeli film film a colori, in bianco e nero
ozki, normalni film film a passo ridotto, a passo normale
kavbojski film western
ljubezenski film film sentimentale, rosa
kriminalni film film poliziesco, giallo
pornografski film film pornografico, erotico
vojni film film bellico
lutkovni, risani film film di marionette, cartone animato

3. film, cinematografia

intimo

A) agg.

1. intimen, skrit:
biancheria intima spodnje perilo
parti intime evfemistično sramni deli telesa, osramje, pudenda

2. notranji, globok:
intima convinzione globoko prepričanje

3. pren. skrit, skriven, tajen

4. tesen, tesno povezan (tudi pren.):
rapporti intimi evfemistično ljubezenski odnos

B) m

1. pren. notranjost; intima

2. zaupni prijatelj, intimus

labōrō -āre -āvī -ātum (labor2)

I.

1. obtežen, nadlegovan, mučen, trapljen biti: nec iam sustinent onus (nivis) silvae laborantes H. upognjeni (= pod težo snega ječeči) gozdovi, aquilonibus querceta Gargani laborant H. se upogibajo ob pihanju severnih vetrov ali (act.) severnik upogiba hrastine (hrast(ov)je).

2. metaf. v zadrego priti (prihajati), v zadregi (stiski, sili, nuji, nevarnosti) biti (zlasti o bojevnikih), ne moči si pomagati: laborat, crebro commutat status Pl., cum luna laborat Ci. „kadar je v stiski“ = kadar mrkne, ubi cantatis Luna laborat equis O., nec cur fraternis Luna laboret equis Pr., cum luna laborare non creditur Plin., non laboraremus Ci. ne bi nam kazalo tako slabo, si qua in parte nostri laborare aut gravius premi videbantur, eo signa inferri … iubebat C., quos laborantes conspexerat, his subsidia submittebat C., veritus, ne legatus … laborantibus suis auxilio foret S., aciem laborare vidit L.; brezos.: maxime ad superiores munitiones laborabatur C. so bili v stiski, laboratur vehementer Ci. zelo so v skrbeh, triremes adeo graviter … conflixerunt, ut … ex concursu laborarent C. da so bile poškodovane, laborantem ratem deserere V. ogroženo, ki je v nevarnosti; od tod od bolezni mučen biti, bolan biti, bolehati, trpeti: laborare morbo Ci. bolehati, horum morborum aliquo Ci. katero od teh bolezni imeti, ex pedibus Ci. ali podagrā Mart. imeti v nogah protin, bolehati za protinom, ex renibus, ex intestinis Ci. na ledvicah, na črevesju bolan biti, koga boleti ledvice, črevesje, bolehati za ledvično, za črevesno boleznijo, e dolore Ter. ali utero H., O. v porodnih bolečinah biti, cruditate, torminibus Plin.; brezos.: cum (Marius) aestu magno ducebat agmen, laborabat Ci., significant enim tuae litterae te prorsus laborare Ci. ep., cum sine febri laborassem Ci. ep., quod vehementer eius artus laborarent Ci.; o rastlinskih boleznih: oleis laborantibus circum radices amurcam … infundere Col.; pren. na druge nadloge = bolehati za čim = v stiski biti, trpeti zaradi (zastran) česa, (pre)trpeti kaj: laboro re, a (ex) re lahko slovenimo tudi s stiska (pesti, muči) me kaj: l. a (zaradi) re frumentaria C., ex aere alieno C. ali aere alieno Suet. v dolgove zakopan biti, v dolgovih tičati, dolgove imeti nakopane, dolgovati, annonā, magnitudine sua L., avaritia et luxuria laborat civitas L. boleha (hira) za lakomnostjo … , l. ab avaritia aut misera ambitione Ci., vestrum nemo est quin intellegat populum Romanum … hoc tempore domestica crudelitate laborare Ci. da boleha za … krutostjo, l. ex invidia Ci. zavist(nost) pesti koga, non externis hostibus magis quam domesticis l. Ci. ep., odio apud hostes contemptu apud socios l. L. zoprn (mrzek) biti sovražnikom, zaničevan biti od … , l. alienis malis Ci. ep., de (zaradi) existimatione alicuius Ci., in re familiari (zaradi imovinskega stanja) Ci., ventis V. ali contrario vento Lact., frigore Col., a frigore Plin., fame Plin.; o ljubezenski muki (kot bolezni): dices laborantes in uno Penelopen vitreamque Circen H. ki se mučita za enega = sta zaljubljeni v enega, gorita za enega, ah miser, quanta laborabas Charybdi … ! H. s kako Haribdo si se moral boriti; brezos.: laboratum est pestilentiā, siccitate eo anno laboratum est L., nec ullo terrae motu laboratum (esse) adnotatum est Plin.; o dejanjih in pri abstr. pojmih = neuspešen biti, ne imeti uspeha, ponesrečiti se, težave delati, (s)kaziti se, (s)krhati se: digitorum … porrectio … nullo in motu laborat Ci. ni neuspešna pri nobenem gibu = se posreči pri vsakem gibu, veritatem laborare nimis saepe aiunt, exstingui numquam L., laborat carmen in fine Petr., vocalium concursu hiat … et quasi laborat oratio Q. —

II.

1. (telesno ali duševno) delati, truditi se, upirati se, prtiti se: ibi multo plurimum sese familiarium laboravisse Pl., istos rastros interea tamen appone: ne labora Ter., quam diu intellegebant sese sibi et populo Romano, non Verri … serere, impendere, laborare Ci., quid enim ego laboravi aut quid egi Ci., aliquem laborare cogere S. navaditi koga prenašati težave, sudet multum frustraque laboret ausus idem H., sunt qui … imitentur iumenta onere et iugo laborantia Q.; z natančneje določenim pojmom dejavnosti (v raznih zvezah in skladih) = delati pri čem, gledati na kaj, prizadevati si za kaj, paziti na kaj, misliti na kaj, stremeti za čim, (po)truditi se za kaj, ukvarjati se s čim, brigati se, skrbeti (v skrbeh biti), (z)meniti se, zanimati se za kaj, koga kaj skrbeti: sic … existimes non minus me de illius re laborare quam ipsum de sua Ci. ep., quasi de verbo, non de re laboretur Ci. kakor da bi šlo za besedo, ne pa za dejansko stvar, in enodandis autem nominibus, quod miserandum sit, laboratis Ci. ukvarjate se z izvajanjem besed (z etimologijo), in eo tamen, cui naturam obstare viderit, laborabit Q., adeo in quae laboramus sola crevimus, divitias luxuriamque L., quae (apes) more parentum rura colunt operique favent in spemque laborant O., l. in famam Sen. ph., in hoc malum a quibusdam laboratur Q., libentissime praedicabo Cn. Pompeium … praecipue pro salute mea laborasse Ci., l. circa memoriam et pronuntiationem Q.; z objektnim acc.: quo etiam magis laboro idem, quod tu Ci. ep., Tironi prospicit, de se nihil laborat Ci.; z dat.: dies noctesque bonae menti l. Sen. ph. prizadevati si za pravo mišljenje o življenju; occ. l. alicui = služiti komu: nigro forte Iovi, cui tertia regna laborant Sil.; s finalnimi stavki: non decrevi solum, sed etiam, ut vos decerneretis, laboravi Ci., animo laborabat, ut reliquas civitates adiungeret C., quod tam cupide laborasset, ut praeter ceteros Iustus appellaretur N., neque, te ut miretur turba, labores H., sponsio illa ne fieret, laborasti Ci., non minus se id contendere et laborare, ne ea, quae dixissent, enuntiarentur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quorsum recidat responsum, non magno opere laboro Ci., cuius manu sit percussus, non laboro Ci. za to se ne menim, to mi je vseeno; non ali nequidem laborare z inf.: si sociis fidelissimis prospicere non laboratis Ci., id illi … usque eo despexerunt, ut ne quaerere quidem de tanta re laborarint N.; pesn. in poklas. tudi laborare z inf.: hunc atque hunc superare laboret H., quem perspexisse laborant (novisse cupiunt) H., quis cenantibus una … pulchre fuerit tibi, nosse laboro H. rad bi vedel, quae (arma) nunc quoque ferre laboro O., amarique ab eo laboravi, etsi non erat laborandum Plin. iun., laborabat invidiam … demere Iust.; z ACI: non laboro, inquit, hoc loco discessisse Merulam Varr., quod ne nunc quidem fieri laborabo Sen. ph.

2. pesn. trans. = conficere (s trudom) izdel(ov)ati, narediti (napravljati), pripraviti (pripravljati), prirediti (prirejati): quale (nardum) non perfectius meae laboravit manus H., vestes arte laboratae V. (po drugih auro laboratae z zlatom pretkana (izvezena) oblačila), dona laborata Cereris V. kruh, predelan Cererin dar, v kruh predelano žito, noctibus hibernis castrensia pensa laboro Pr., antrum … arte laboratum nulla O., haec … praeter Herculi et Perseo laborata Plin., laboratam … dierum ac noctium studio actionem aqua deficit Q., plena laboratis scrinia libris Mart., frumenta ceterosque fructus … laborant T. žito in druge sadove sejejo … — Od tod adj. pt. pf. labōrātus 3
a) s trudom izvršen, utrudljiv, trudapoln: custodia laboratior Ter.
b) nujen, težaven: aevum Val. Fl., vita Stat.

medicāmentum -ī, n (medicāre) = medicāmen

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo, tudi mazilo, obliž: hoc die solitum vinum novum et vetus libari et degustari medicamenti causā Varr., m. bibere, m. sumere Cu., medicamentum concipitur venis Cu., medicamentum diffundit se in venas Cu., m. componere, m. haurire Plin., medicamenta, quibus sanarentur oculi Sen. ph., epotis aliquibus medicamentis Cels., medicamento uti Suet., salubre L. ali salutare Ci., medicamentum dare ad aquam intercutem Ci.; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo zoper kaj: doloris, laborum Ci., illud panchrestum m. suum Ci. (v denarju).

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: medicamento sagittas tingere Plin., coquere medicamenta L., medicamento epoto L., medicamentis partum abigere Ci. s splavili.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: Plin., Petr., medicamento Peliam fecit adulescentulum Pl., m. amatorium Suet. ljubezenski napoj, medicamentis aquam inquinare Hyg.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) čistilo, začimba: vini Ca., Col.
b) barvilo, barvína, barva: Ci. fr., Plin., Sen. ph.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Sen. ph.; pren.: fucati medicamenta candoris et ruboris Ci. belilo in rdečilo besed, prisiljeno lepotičenje govora.

napítek (-tka) m

1. bevanda; šalj. pog. beveraggio:
hladen, vroč napitek bevanda fredda, calda
ljubezenski napitek elisir d'amore

2. nareč. (napitnica) brindisi

napoj [ô] moški spol (-a …) der Trank, der Trunk (čarobni Zaubertrank, ljubezenski Liebestrank)

napòj boisson ženski spol , breuvage moški spol , élixir moški spol

čarobni napoj breuvage magique
ljubezenski napoj philtre moški spol
življenjski napoj élixir de longue vie

napòj (-ôja) m bevanda; filtro; pozione; vet. beverone; bibita:
ljubezenski napoj elisir d'amore
življenjski napoj filtro di lunga vita

napòj bebida f

čarobni napoj filtro m
ljubezenski napoj bebedizo m

nasvet samostalnik
(napotek) ▸ tanács, tippČe me bo kdo vprašal za nasvet, mu bom z veseljem pomagal. ▸ Ha valaki kikéri a tanácsomat, örömmel segítek neki.
Preberite si nekaj nasvetov, kako zmanjšati porabo goriva. ▸ Olvasson el néhány tanácsot az üzemanyag-felhasználás csökkentésével kapcsolatban!
Povezane iztočnice: strokovni nasvet, pravni nasvet

novela ženski spol novela, roman; izmislek; novela (k zakonu)

novela de amor(es), novela erótico ljubezenski roman
novela de aventuras pustolovski roman
novela de costumbres nravstven roman
novela corta pripovedka, novelica
novela detectivesca detektivski roman
novela por entregas roman v snopičih
novela galante pikanten roman
novela grande velika novela, roman
novela histórica zgodovinski roman
novela pastoril pastirski roman
novela rústica kmečki roman
novela social socialen roman
novela tendenciosa, novela de tesis tendenčni roman
autor de novelas romanopisec

opoj [ô] moški spol (-a …) der Rausch (tudi figurativno), die Berauschtheit
ljubezenski opoj Liebesrausch
podoben opoju rauschartig

opòj (-ôja) m ebbrezza; rapimento, esaltazione:
ljubezenski opoj ebbrezza, infatuazione amorosa

passionale agg. strasten:
dramma passionale ljubezenska drama
delitto passionale ljubezenski zločin

pōculum -ī, n (prim. pōtus, pōtāre, gr. πέ-πω-κα, pf. glag. πίνω pijem)

1. čaša, kup(ic)a, kozarec: poscunt maioribus poculis (sc. bibere) Ci., argenteum L., poculum impavide haurire L., pocula fabricata fago O., pocula ducere H. čaše (iz)prazniti, zvrniti (zvračati), srkniti (srkati), srebniti (srebati) iz čaš, aureum, crystallinum, murreum, perlucidum Sen. ph., ministerium poculorum Serv. služba točaja, pocula veneno infecta Iust.; pren.: poculum mortis exhaurire Ci.; preg.: eodem poculo bibere Pl. piti iz iste kupe trpljenja = izkusiti (trpeti) isto nezgodo (nesrečo).

2. meton. pijača, napitek: pocula sunt fontes V., pocula fauce trahere H. srkati, srebati, pocula vitea V. grozdna pijača, grozdni sok, vinska pijača, Acheloia V. voda, insidiosa O. čarovna pijača, amoris ali desiderii H. ljubezenski napitek (napoj), tudi = ljubezen: Pl.; pl. često = pitje, popivanje, pijančevanje: ad pocula venire V., si in tuis poculis tibi accidisset Ci., laeti inter pocula V., prae poculis Fl. od pijanosti; occ. kupica strupa = strupena pijača: Ci., ad insidiosa vocatus pocula O.

Opomba: Sinkop. obl. pōclum: Pl., Luc. fr., Arn. poet., Prud.