Franja

twelvemonth [twélvmənɵ] samostalnik
leto; rok enega leta, dvanajstib mesecev

a twelvemonth leto
this day twelvemonth danes leto

winter¹ [wíntə]

1. samostalnik
zima
poetično leto
figurativno neplodno, neproduktivno razdobje (čas)

a hard winter ostra zima
a man of 6 winters mož 60 let
to stand on winter's verge figurativno biti na robu starosti

2. pridevnik
zimski

winter apple zimsko jabolko
winter quarters vojska prezimovališče
winter resort zimskošportni kraj (center)
winter sports zimski športi
winter time, poetično winter tide zimski čas (doba), zima
winter crop ozimina

year [ji: britanska angleščina tudi jə:] samostalnik
leto
množina doba, starost
astronomija perioda, obhodni čas (planeta)

year by year, from year to year od leta do leta, iz leta v leto
year in year out, year after year od leta do leta, leto za letom, skozi vsa leta
years before pred(mnogimi) leti
poetično in years v letih, star
a man in years starček
every other year vsako drugo leto
for years to come za prihodnja leta
for years leta in leta, mnogo let
once a year enkrat na leto
from year's end to year's end od začetka do konca leta
year-long enoleten, leto dni trajajoč
last year lansko leto, lani
next year prihodnje leto
civil (common, legal) year navadno leto
leap-year, bissextile year prestopno leto
church (Christian, ecclesiastical) year cerkveno leto
Great Year, Perfect Year veliko (platonsko) leto (26.000 let)
astronomical, solar year sončno leto
old year staro leto
New year novo leto
a happy New year srečno novo leto
New year's Day novoletni dan, Novo leto (l. jan.)
New year's Eve novoletni večer, silvestrovo
in the year of our Lord, in the year of grace v letu Gospodovem
school year šolsko leto
this year's exhibition letošnja razstava
many years' experience mnogoletno izkustvo
she is clever for her years bistra je za svoja leta
he is well on in years on je že v letih, je že star
she died at eight years old umrla je v starosti 8 let

žrêlce s leto, otvor na košnici

žrêlo s
1. ždrijelo, ždrelo: človeško žrelo
ljudsko ždrijelo; živalsko žrelo
životinjsko ždrijelo; zmajevo, peklensko žrelo
zmajevo, pakleno ždrijelo; vreči kaj v nenasitno žrelo
baciti što u nezajažljivo ždrijelo
2. otvor, rupa: topovsko žrelo
3. otvor za punjenje: žrelo pri plavžu
otvor pri visokoj peći
4. leto, otvor na košnici

год m leto, leto dni;
г. тому назад pred letom;
без году неделя pred kratkim;
годами leta in leta;
круглый г. vse leto;
г. от году vsako leto; pl.
годы starost;
в. старые годы v starih časih

рік ро́ку ч., léto -a s., létnik -a m.

Abrechnungsjahr, das, obračunsko leto

aestās -ātis, f (prim. aestus in aedēs)

1. vroči čas leta = poletje (naspr. hiems): Arabes ... campos et montes hieme et aestate peragrantes Ci., hiemem et aestatem iuxta pati S., prima, nova aestas V. pomlad, mlado poletje, ae. media Ci., L. ali summa Ci. ali adulta T., Aur. sredina poletja, že vroče poletje; poseb. ae. praeceps S. fr. ali affecta Ci. fr. pozno poletje; poseb. poletje kot čas, primeren za vojskovanje (zimske vojne so bile pri starodavnikih zelo redke), za plovbo, potovanja, zdravljenje v kopališčih (toplicah), poljedelstvo idr.: inita proxima aestate C. prope exacta iam aestas erat C., nam aestatis extremum erat S., aestatis eius extremo L., unis litteris totius aestatis res gestae perscribere Ci. celega poletnega vojnega pohoda, v istem pomenu tudi: novem denique aestatibis vix ulla acie non iustissimus triumphus emeritus Vell. in quae duabus aestatibus gesta T.; ille Puteolanus sermo ... aestatem unam, non plures, aures refersit istis sermonibus Ci. le eno, ne več letoviščnih dob, ille salubris aestates peraget, qui nigris prandia moris finiet H. (poleti se namreč najraje pojavljajo mrzlice).

2. sinekdoha leto (= doba dvanajstih mesecev): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., ubi quarta acceperit aestas V., septima post Troiae excidium iam vertitur aestas V.

3. met.
a) poletni zrak, poletno vreme: ubi ... nare per aestatem liquidam suspexeris agmen V., ubi apes aestate serena floribus insidunt V.
b) poletna vročina: solstitium pecori defendite: iam venit aestas torrida V., Faunus igneam defendit aestatem capellis (dat.) H.
c) aestates sončne pege: Plin.

air-threads [ɛ́əɵredz] samostalnik
množina babje leto

alljährlich vsakoleten; Adverb vsako leto

Altweibersommer, der, babje poletje, babje leto

annal, e, aux [anal, no] adjectif enoleten, trajajoč, veljaven eno leto

annālis -e (annus)

1. eno leto trajajoč, enoleten, leten: tempus Varr., Icti., solis cursus Varr., sexus Tert.

2. ki se tiče leta (let), leten: lex annalis, leges annales Ci. zakon(i), ki je (so) določal(i) kandidatom za častne službe potrebno starost, liber annalis Q. ali libri annales Verr. ap. Gell., Serv. = subst. annālis -is, m (sc. liber), nav. pl. annālēs -ium, m letnik(i), letopis(i). V njih so kronološko popisovali glavne dogodke leta sprva višji svečeniki, pontifices maximi; zato se imenujejo ti konec vsakega leta objavljeni letopisi annales pontificum maximorum Ci. ali annales pontificum Q., (zaradi njihovega uradnega značaja) tudi annales publici Ci. državni letopisi, najpogosteje pa annales maximi Ci., Verr. ap. Gell., Macr., Serv. véliki letopisi. Ko so Galci l. 389 Rim osvojili in zažgali, je bilo vse to letopisje uničeno. Pozneje so sestavljali take letopise učenjaki, npr. Q. Fabius Pictor (l. 200) in L. Cincius Alimentus (l. 150) v grškem, Cassius Hemina (l. 150), Q. Claudius Quadrigarius (l. ?) in Q. Valerius Antias (l. 60) v lat. jeziku: annales Varr., annales populi Rom. et monumenta vetustatis Ci., erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci., aliquid in annales referre L., annales prisci L., O., annales vetustiores L., annales Fabii Pictoris Plin. = annales Fabii Gell.; annales imenuje tudi Enij svojo epsko pesnitev o rim. zgodovini, od tod annales Ennii Suet. Tako tudi Cornelii Taciti ab excessu divi Augusti annalium libri = „zgodovina“ (njegove historiae pa = „sodobna zgodovina“). Redkeje se rabi sg. annalis -is, m, in to večinoma le o posamezni knjigi kakega letopisa: Atticus... in annali suo scriptum reliquit N., est igitur sic apud illum (Ennium) in nono, ut opinor, annali Ci. (natančneje: de libro Ennii annali sexto Q.), Ennius... propter eos sextum decimum adiecit annalem Plin., posuimus igitur verba ipsa Quadrigarii ex annali eius VI transscripta Gell.; pri poznejših piscih tudi: in duodevicesimo annalium (nam. in duodevicesimo annali) Sen. ph., in tertio annalium (nam. in tertio annali) Gell. Pesn.: annales nostrorum audire laborum V. zgodovino. Kot nom. propr. Annālis -is, m Analij, naziv Vilijevega rodu po ljudskem tribunu Luciju Viliju (L. Villius), ki je prvi sprožil zakon, ki je določal starost, potrebno kandidatom za častne službe: Ci. ap. Q., L.

annifer -fera -ferum (annus in ferre) ki celo leto rodi (sadje), celo leto ploden: Plin.; subst. pl. annifera -ōrum, n celo leto plodne rastline: Plin.

anniversārius 3 (annus in vertere) vsako leto se vračajoč (se prikazujoč, se ponavljajoč), vsakoleten, obleten: sacrum, sacrificium Cu., deum (Mercurium) sacris anniversariis colunt Ci., dies festos anniversarios agere Ci., a. vicissitudines Ci. menjava letnih časov, Aequorum anniversaria arma L. (skoraj) vsakoletni boji z Ekvi, fructus (arborum) Vitr.; redkeje o osebah: vicini Varr., hostes Fl. Od tod subst. anniversāria -ōrum, n vsakoletno praznovanje: Porph.; adv. anniversāriē vsako leto: Aug.

annō -āre (annus) leto preživeti (preživljati): Macr.

annōtinus 3 (iz abl. annō, prim. diūtinus) eno leto star, iz lanskega leta, lanski: Col., Plin., naves C.

annuālis -e (annus)

1. leten, enoleten: agni Paul.

2. na eno leto izvoljen, na eno leto najet: Vulg.

annualmente avv. vsako leto, letno; iz leta v leto