Franja

failure [féilə] samostalnik
propadanje, razdor; neuspeh, polomija, fiasko; brodolom; manjkanje; bankrot; razočaranje; zanemarjanje; nesrečnik, -nica

failure of the crops slaba letina
to turn out a failure, to be a failure ne se obnesti
to end in (ali meet with) failure doživeti neuspeh, ne se posrečiti
he is a failure nima uspeha, ni za nič
to be doomed to failure biti brezupno

foin¹ [fwɛ̃] masculin seno

meule féminin, tas masculin de foin kopica sena
grenier masculin à foin svisli
rhume masculin, fièvre féminin des foins seneni nahod, senena mrzlica
avoir du foin dans ses bottes imeti sredstva, obilne rezerve, biti bogat
faire ses foins seno spravljati, figuré spraviti svoj denar na varno
(populaire) faire du foin velik hrup delati; povzročiti škandal
faire un foin du diable (populaire) velik kraval delati
chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) iskati šivanko v kupu slame
il est bête à manger du foin neumen je ko noč
année de foin, année de rien dobra letina sena je slaba letina vsega drugega

grasso

A) agg.

1. debel:
è una donna molto grassa to je zelo debela ženska

2. masten, tolst, maščoben:
cibi grassi mastne jedi
formaggio grasso mastni sir
acido grasso maščobna kislina
carbone grasso masten premog
argilla grassa mastna glina

3. obilen, bogat:
fare grassi guadagni mastno zaslužiti
popolo grasso hist. bogato meščanstvo
annata grassa bogata letina
martedì grasso pustni torek
a farla grassa lepo bo, dobro bo, če...:
a farla grassa non ci rimetteremo lahko bomo zadovoljni, če bomo brez izgub

4. koristen, ugoden:
ricevere grasse proposte dobiti ugodne ponudbe

5. pren. opolzek, spolzek, kosmat, razbrzdan:
discorsi grassi opolzko govorjenje
risata grassa krohot

B) m

1. tolšča, mast:
grasso di maiale svinjska mast

2. maščoba:
togliere le macchie di grasso dalla giacca odstraniti maščobne madeže s suknjiča

3. kem. maščoba:
grasso animale, vegetale živalska, rastlinska maščoba

heavy¹ [hévi] pridevnik (heavily prislov)
težek; prenatovorjen, težko otovorjen, nabit; obilen, bogat (žetev); razburkan (morje); močen, silen (dež); bobneč (grom); oblačen, mračen, preteč (nebo); moreč (tišina); težek, naporen (delo); grob (poteza); težko prehoden, razmočen (cesta); znaten, velik (kupec, naročilo); težko prebavljiv (hrana); težek, težko razumljiv (knjiga); topoglav, okoren, počasen; potrt, žalosten; dolgočasen; noseča
ekonomija medel, slab (trg)
tisk masten (tisk)

heavy crop obilna letina
heavy with child noseča
heavy drinker hud pivec
heavy fate žalostna usoda
heavy fog gosta megla
heavy guns (ali artillery) težka artilerija, figurativno silovit napad, nevaren nasprotnik
heavy in (ali on) hand težko vodljiv (konj)
heavy industries težka industrija
heavy losses težke izgube
heavy metal težka kovina, figurativno silen vpliv, močna osebnost
heavy news žalostna novica
heavy road težko prehodna cesta
gledališče heavy scene mračna scena
heavy sea razburkano morje
heavy sky preteče nebo
heavy with sleep omotičen od spanja
ekonomija heavy sale slaba prodaja
heavy taxes visoki davki
to lie heavy on težiti koga
to rule with a heavy hand vladati s trdo roko
time hangs heavy (on my hand) čas se mi vleče

hrámati hrâmām, hrâmljēm šepati: hramati od djetinjstva; kobila hramlje na prednju nogu; hramati u latinskom jeziku biti slab v latinščini; ljetina hramlje letina slabo kaže

hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

2. (sadež) ▸ körteStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.

insuffisance [-zɑ̃s] féminin nezadostnost, pomanjkljivost; nesposobnost; médecine zmanjšanje zmogljivosti ali nezadostno, pomanjkljivo delovanje organa (zlasti srca) insuficienca

insuffisance cardiaque srčna insuficienca
insuffisance de la récolte nezadostna letina
insuffisance des locaux scolaires nezadostni šolski prostori
insuffisance numérique nezadostno število
insuffisance de rendement nezadostna storilnost
insuffisance de poids premajhna teža
reconnaître son insuffisance spoznati ali priznati svojo nesposobnost

kákšen (-šna -o) adj.

1. (izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti) che, quale; come:
kakšne barve je morje? di che colore è il mare?
kakšna bo letina? come sarà il raccolto?
kakšno bo vreme jutri? che tempo farà domani?

2. (izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste) che, quale:
kakšno vino naj prinesem? che vino vi porto?

3. pren. (izraža močno zanikanje) che, quale:
kakšen moški pa si, da si tega ne upaš che (razza di) uomo sei se non osi farlo
kakšni izgovori neki! ma che scuse d'Egitto!

4. pren. (izraža veliko mero tega, kar določi samostalnik) che, quale:
kakšna škoda zanj che peccato per lui

kázati to show; to point out; to indicate; to present; to display; to exhibit

kázati pot (voditi) to lead the way
kázati slab okus to show bad taste
s prstom kázati na koga to point (one's finger) at someone
kázati znake utrujenosti to show signs of fatigue
toplomer je kazal 20° the termometer registered 20 degrees
ni kazal nobenega znaku strahu he showed no sign of fear
na dež kaže it looks like rain
kot vse kaže to all appearances
vse kaže, da... there is every indication that...
vse kaže, da bo izvoljen there is every prospect that he will be elected
letina dobro kaže the crop promises well, there are good prospects of an abundant harvest
stvar dobro kaže the business ali the affair looks promising
če bi kaj slabo kazalo (šlo narobe) if anything should go amiss
stvari slabo kažejo things have an ugly look, things seem to be taking a bad turn
ne kaže hoditi tja it is not advisable to go there
ne kaže mi drugega kot, da grem I can do nothing but go away
sedaj se kaže, da... now it turns out that...
njegov obraz je kazal razočaranje his face showed his disappointment
luna se je začela kázati th moon was beginning to appear (ali to come out)
dobro kaže za... it looks promising (ali it bodes well) for...
slabo kázati to bode ill

kázati (kážem) ➞ pokazati

A) imperf.

1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
kazati dokumente esibire i documenti
kazati pot indicare la strada

2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti

3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite

4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
letina dobro kaže il raccolto promette bene
vreme kaže na dež il tempo volge al brutto

5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
obraz je kazal strah il volto denotava paura
fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica

6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
kazati komu jezik fare le boccacce
na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
kazati komu osle fare sberleffi a uno
kazati zobe mostrare i denti
streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
slabo kaže le cose si mettono male

B) kázati se (kážem se) imperf. refl.

1. mostrarsi, farsi vedere

2. pren. trasparire:
iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
kazati se v obrisih delinearsi

Lātō -ūs, f (at. Λητώ, dor. Λατώ, ajol. Λάτων) Láto (Léto) = Lātōna (gl. Lātōna): Varr. ap. Gell. Od tod adj.

1. Lātōis ali Lētōis -idis in -idos, f (Λητωΐς) Latin, Letin: Calaureae Letoïdos arva O. Lato(ni) posvečene; subst. Lātōis ali Lētōis -idos, f Latóida (Letóida), Lat(on)ina (Letina) hči = Diana: Latoidos arae O., maestam monitu Latoida duro increpat Stat.

2. Lātōïus ali Lētōïus 3 (Λητώϊος, Λητῷος) Latin, Letin: proles O. (Metam. 8, 15) ali stirps Letoïa O. = Apolon, cum faceret Nioben orbam Latoïa (po drugih izdajah Latonia) proles O. = Apolon in Diana; subst. Lātōïus -iī, m Latin sin = Apolon: O.; Lātōïa -ae, f Latina hči = Diana O. (Metam. 8, 541, kjer najdemo v nekaterih izdajah Latonia).

3. Lātōus 3 (Λητῷος) Latin: arae O.; subst. Lātōus -ī, m Latin sin = Apolon: quem … Latous … affecit poenā O. Metron. Lātoïdēs -ae, m (Λατωϊδής) Latoíd, Lat(on)in sin = Apolon: ardentem tenuit reverentia caedis Latoiden Stat., Latoiden votis … canamus Stat. (po nekaterih rokopisih na obeh mestih Letoiden); pl. Lātoïdae -ārum, m Latoída, Lat(on)ina otroka = Apolon in Diana: Aus.

létošnji this year's; of this season; current

létošnja letina the new crop
létošnja konferenca this year's conference

magro

A) agg.

1. suh, mršav; shujšan

2. pust:
brodo magro pusta juha
cibi magri postne jedi
terra magra pusta, nerodna zemlja

3. pren. reven, skromen:
annata magra slaba letina
acqua magra nizka, plitva voda

4. pren. nezadosten, reven, beden:
magra consolazione slaba tolažba

B) m kulin. pusto, nemastno meso

mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba

le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
sentir mauvais smrdeti
en mauvaise compagnie v slabi družbi
en mauvais état v slabem stanju
pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
mauvais bruit masculin obrekovanje
mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
mauvaise foi féminin nezvestoba
mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
mauvaise herbe féminin plevel
mauvaise langue féminin strupen jezik
mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
mauvais œil masculin zél pogled, urok
mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
mauvaise récolte féminin slaba letina
mauvaise santé féminin slabo zdravje
mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
mauvaise tête féminin trmoglavec
mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
avoir mauvaise tête biti trmast
(familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
il fait mauvais slabo vreme je
faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
trouver mauvais ne odobravati
ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe

metalēpsis -is, acc. -in, abl. -ī, f (gr. μετάληψις) metalépsa, ret. figura, nekaka dvojna metonimija, npr. messis = letina in potem = leto: Q.

nàgr̄eno prisl. zelo dobro, nenavadno dobro: godina je nagreno ponijela, mirno čekaj zimu letina je zelo dobra, mirno čakaj zimo

obnêsti se (-nêsem se) perf. refl. fare buona prova, riuscire bene; fruttare:
nova naprava se je obnesla il nuovo apparecchio ha dato buona prova
letina se je letos obnesla quest'anno il raccolto è stato buono
slabo se obnesti, ne obnesti se fallire, riuscire male

obrodíti to bear fruit

bogato obrodíti to crop heavily
letina, žetev je dobro obrodila letos the crop has been plentiful this year, the harvest has turned out well this year
to drevo dobro (slabo) obrodi this tree is a good (a poor) fruiter

óljen (-jna -o) adj. dell'olio, di olio, a olio; per olio; oleifero, oleaceo:
agr. oljna letina oliata
oljne rastline piante oleacee, oleifere
oljni madeži macchie d'olio
oljna peč stufa a olio
oljna slika pittura a olio
strojn. oljna črpalka pompa dell'olio
oljna kislina acido oleico
strojn. oljna kopel bagno d'olio
agr. oljna pogača panello di semi oleosi
bot. oljna repica colza, ravizzone, navone (Brassica napus)
oljna shramba oliario
oljna usedlina morchia, ralla
oljni kislinometer oleoacidimetro
oljni vrč orcio
avt. oljni filter fitro dell'olio
elektr. oljni konzervator coppa dell'olio
oljni lak vernice a olio, smalto
petr. oljni skrilavci scisti bituminosi
elektr. oljni transformator trasformatore a olio
teh. oljno kazalo indicatore dell'olio
elektr. oljno stikalo interruttore a olio

omáhnuti òmāhnēm
1. zamahniti: tad omahnu Musa Kesedžija, udri Marka u zelenu travu; uzme Šarca za rep pa omahne oko sebe
2. ukaniti: dobro je ponijelo, ako godina ne omahne dober pridelek bo, če nas letina ne bo ukanila