Sprunglatte, die, Sport letvica; Forstwesen zgornja zaščitna letev
staccionata f
1. ograja iz letev
2. šport zapreka (konjeništvo)
stadia f merilna letev, nivelirna letev
staggio m (pl. -gi)
1. podporna letev; letvenica
2. šport drog
Stelze, die, (-, -n) hodulja; Tierkunde visoka/dolga noga; Tierkunde Vogel: pastirica; Technik in der Weberei: opora bila; Baukunst, Architektur distančna letev; figurativ (Fuß) kompeta; wie auf Stelzen gehen trdo hoditi; auf Stelzen gehen figurativ visoko nositi nos
Tapetenleiste, die, tapetniška letev
tàraba ž (t. taraba) ograja iz letev, protja, desk: preskočiti -u
tarōzzo m navt.
1. razporna letev
2. leseni klin
tȅrdāh m (t. tezgâh)
1. nizka delovna mizica v obrtniški delavnici: kraj niskoga -a sjedio je majstor
2. lončarsko kolo (vreteno)
3. okvir iz letev, v katerega upenjajo ustrojene kože
Tragschiene, die, Technik nosilna letev
travicēllo m prečna letev, škarnik
contare i travicelli pren. poležavati, lenariti
fare il travicello pren. omahovati, biti neodločen
unda -ae, f (iz indoev. *u̯edṓr, *u̯ód-r̥, indoev. kor. *u̯ed-, *u̯od-,*ud- močiti, namakati, prim. skr. undáti namaka, udakám voda, udnáḥ, udán- val, voda, udráḥ vodna žival; vidra, gr. ὕδρα, ὕδρος vodna kača, ἐνυδρίς vidra = sl. vidra = lit. ū́dra = let. ûdris = stvnem. ottar = nem. Otter (Fischotter), gr. ὕδωρ = umbr. utur = sl. voda = got. watō = stvnem. wazzar = nem. Wasser = ang. Water)
1. voda, vodovje: Col., Sen. ph., Ap. idr., cavis undam de flumine palmis sustinet V., fontis in undā O., pura unda V., caelo terras et terris abscidit undas O., undae et litora Ci., undis contrarius ignis O., ferventes undae O. vrela voda, unda Trinacria V. ali Sicula, Maura H. morje, terris vel undis agitari V. po kopnem in po morju, nivales undae Mart. snežnica, faciunt iustos ignis et unda viros O. naredita prave zakonske može (ker so ogenj in vodo kot znaka hišnega gospodarstva pri poroki nosili pred zaročencema); prim.: ignem Pollux undamque iugalem praetulit Val. Fl.
2. occ. val, v pl. valovi, valovje: Mart. idr., maris unda, cum est pulsa remis, purpurascit Ci., minax ponto unda recumbit H., amnis spumosis volvitur undis O., in sinūs scindit sese unda V., unda supervenit undam H.; pesn.
a) o drugih tekočinah: sanguinis Sil., reddit volnus undam V. iz rane vre (privreva) kri, preli Plin. olje, croci Mart. sok.
b) o valujočih stvareh: undae aëriae Lucr. zračni tok, zrak (hlip), unda comae Mart. valovito se spuščajoča griva, quā plurimus undam fumus agit V. dviga, (v)zvrtinči; o valujoči lavi (gore Etna): Luc. fr.
3. metaf.
a) (nav. v pl.) valovanje, valovi, burno gibanje, nemir, pritisk, naval: undae comitiorum Ci., mersor civilibus undis H. v valove državljanske (domače) vojne, adversae rerum undae H. valovi sovražne sreče, magnis curarum fluctuat undis Cat., undae bellorum Cl., unda salutantum V. ali spissae undae Boiorum Sil. dreveča množica, naval.
b) kot arhit. t.t. = gr. κυμάτιον, cymatium žlebast rob, žlebič, žlebljena letev: Vitr.
voligeage [vɔližaž] masculin položitev letev
Waagebalken, der, Musik ravnotežna letev; Technik gredeljnica
Zahnleiste, die, nazobčana letev
Zahnstange, die, Technik zobača, zobata letev
Zierleiste, die, okrasna letev
трельяж m mreža iz letev (za ovijalke); tridelno ogledalo
brežin|a ženski spol (-e …) die Böschung (obalna Uferböschung, nasipa Deichböschung, Dammböschung, cestna Straßenböschung, odkopna Einschnittböschung); (pobočje) der Abhang
gradbeništvo, arhitektura letev za oblikovanje brežin der Böschungsformer
distančn|i (-a, -o)
distančni rele das Distanzrelais
distančni vžigalnik der Annäherungszünder
distančna letev die Stelze, die Spange
distančno merilo die Stellehre