Franja

tot mrtev; Farbe: mrtev, brez leska; Natur: neživ; klinisch tot klinično mrtev; toter Arm mrtvi rokav; toter Gang Technik mrtvi tek, jalov tek; totes Gewicht lastna teža (vozila); totes Gleis Eisenbahn slepi tir; tote Hand Recht mrtva roka; toter Mann Bergbau opuščen rov, opuščeni del rudnika; toter Punkt mrtva točka; totes Rennen neodločena dirka; tote Saison mrtva sezona; tote Sprache mrtvi jezik; toter Winkel mrtvi kot; Totes Meer Mrtvo morje; tot sein figurativ biti uničen; ein toter Mann sein biti mrtev človek; den toten Mann machen beim Schwimmen: plavati mrtvaka; für tot erklären Recht razglasiti za mrtvega; halb tot napol mrtev; mehr tot als lebendig napol mrtev; sich tot stellen delati se mrtvega; tot und begraben figurativ mrtev in pokopan, zdavnaj pozabljen

мат m

1. (zast.) motnost, brez leska;

2. rogoznica; blazina (pri športu);

3. mat v šahu; pren. (lj.) brezupen položaj;

4.
кричать (орать) благим матом kričati na ves glas

матовый brez leska, moten

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

cassus 3, adv. -ē (sor. s careō iz caseō)

1. prazen: c. glans Pl. ali nux Pl., H. piškav, c. canna O. jalova trstika, c. granum Plin., anulus c. Fabius Pictor ap. Gell. brez kamna; subst. cassum -ī, n prazno, praznina: Tert.

2. prazen = brez česa, prost česa, pogrešajoč; z abl.: virgo dote cassa Pl., aër lumine c., corpus anima ali lumine c. Lucr., sanguine cassa (cochlea) Poeta ap. Ci. brez krvi, nunc cassum lumine lugent V. brez svetlobe = mrtvega, lumine cassi Stat. ali aethere cassi V.; z ab le: (elementum) ab omnibus cassum Ap.; (redko) z gen.: non cassum luminis ensem Ci. (Arat.) ali luna c. fulgoris Ap. brez leska.

3. pren. prazen, ničev, puhel, brezuspešen: Pl., Lucr. idr., id illi cassum et inani vocis sono decoratum esse dicunt Ci., c. fertilitas O., c. vota V., ne casse (ali incassum) tempus tereretur L. brezuspešno. Večinoma kot subst. cassum -ī, n praznina, ničevost: quid cassum times? Sen. tr.; v prozi le v zvezi in cassum (incassum) v prazen nič = brez uspeha, brezuspešno, zaman, zastonj: Pl., S. idr., semina rerum... in cassum frustraque coacta Lucr. vse zastonj, in cassum iactare tela L., in cassum missae preces L., ignis incassum furit V., longosque ciebat incassum fletus V., tot incassum fusos patiere labores V., bona libertatis in cassum disserere T.; tudi samo cassum: Tert.; v pl. cassa -ōrum, n prazne, ničeve stvari: non... cassa memoro Pl.

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

filbert [fílbə:t] samostalnik
botanika lešnik

filbert tree leska
cracked in the filbert zabit, neumen

lesk [ê] moški spol (-a …) der Glanz, -glanz (biserni Perlenglanz, svilnati Mattglanz, Seidenglanz, trajni Dauerglanz, visoki Hochglanz)
zunanji lesk figurativno die Tünche
odvzeti lesk (čemu) (etwas) abziehen, blindmachen
brez leska matt
ki je izgubil lesk stumpf, glanzlos, tot
merilnik leska der Glanzmesser
sredstvo za povečanje leska das Glanzmittel
z leskom glänzend, Glanz-
(papir das Glanzpapier)
s svilnatim leskom seidenglänzend
z biserovinastim leskom perlmuttglänzend

lésk lustre; brilliance, -cy; gloss

brez léska lustreless
da(ja)ti čemu léska to throw (ali to shed) lustre on something, to lustre something

lésk éclat moški spol , brillant moški spol , lustre moški spol , vernis moški spol

brez leska sans éclat, terne, mat
zrcalni lesk brillant moški spol, poli moški spol

lustre² [lüstr] masculin lešč, lošč, blesk, sijaj, lesk; lestenec

sans lustre brez leska, moten
lustre de cristal lestenec iz kristala

mȅčjī -ā -ē medvedji: -a koža, šapa; -a lijeska, leska bot. turška leska

med|el [ê] (-la, -lo) (bled) fahl, [blaß] blass; (brez življenja) ohne Saft und Kraft, leblos; barve: verwaschen; sij: schwach; (brez leska) glanzlos, matt; vino: firn

mot|en¹ [ô] (-na, -no) steklo, očesna leča, voda ipd.: getrübt, trüb, (naravno naturtrüb); (medel, brez leska) glanzlos, matt; Matt- (mreža das Mattnetz, pločevina das Mattblech)
motno steklo das Trübglas, Mattglas, Milchglas
postati moten sich trüben, trüb werden, matt werden
imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben, po pijači: einen Brummschädel haben

rdèč (rdéča -e)

A) adj.

1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite

B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti

stēllō -āre (—) -ātus (stēlla) ozvézditi (ozvezdováti), narediti (poskrbeti), da so kje zvezde, z zvezdami (o)krasiti: Pliadum Hyadumque dispositione ac numero stellantur (sc. gemmae) Plin., qui caelum stellet formis M. Od tod

1. adj. pt. pr. stēllāns -antis od zvezd blisketajoč ((b)lesketajoč) se, od zvezd lesketajoč se, od zvezd migetajoč, od zvezd bleščeč se, zvezden, zvezdnat: stellans nox Ci. poet., pater altitonans stellanti nixus Olympo Ci. poet., stellantis regia caeli V., caelo stellante serena sidera respondent in aqua Lucr., Idibus ora prior stellantia tollere Taurum indicat O., summi stellantia patris tecta Val. Fl., stellantes Nox picta sinus Cl. razsvetljena od zvezdnega leska; metaf. bleščeč (se), blisketajoč se, (b)lesketajoč se, migetajoč, pobliskavajoč: gemmis caudam (sc. pavonis) stellantibus implet O., stellantia tegmina Val. Fl., stellantia lumina Val. Fl. = stellantes oculi M., stellantes volatūs (= kresnice) Plin., et numerosa linunt stellantem splenia frontem Mart., stellantibus armis coruscabant Amm.

2. adj. pt. pf. stēllātus 3 ozvezden, zvezden, zvezdnat: Cepheus (kot ozvezdje) Ci., ora Tauri O., aether Val. Fl., domus (= caelum) Cl., stellati pariter crines (sc. Castoris et Pollūcis) Cl.; metaf.: stellatus iaspide ensis V. bleščeč se od jaspisov (jášem), z bleščečimi jaspisi (jášmami) okrašen, Argus O., Stat. z blisketajočimi (bleščečimi se) očmi (po drugih: ozvezden = mnogook), variis stellatus corpora (gr. acc.) guttis O. lisast, pisan; tako tudi: salamandra, animal … stellatum Plin., (Pontica sc. gemma) est stellata nunc sanguineis, nunc auratis guttis Plin. zdaj s krvavordečimi, zdaj z zlatenkastimi pikami ozvezden, stellatis axibus agger Lucan., Sil. s štrlečimi koli.

túrški (-a -o) adj. geogr. turco; (nanašajoč se na staro Turčijo) ottomano:
turški sultan sultano turco
turški imperij impero turco, ottomano
turški vpadi scorrerie turche
pog. biti zbit kot turška fana essere stanco morto
turška kava caffè turco
turška kopel, turško kopališče bagno turco
turška sablja scimitarra
turška vera religione musulmana, islam
turški divan sultana, divano alla turca
turški polmesec mezzaluna turca
turški prevajalec turcimanno
turško stranišče gabinetto alla turca
zool. turška grlica tortora dal collare orientale (Streptopelia decaocto)
bot. turška leska nocciolo di Costantinopoli (Corylus colurna)
bot. turška lilija martagone, giglio gentile, giglio selvatico (Lilium martagon)
bot. turška leča vescicaria (Colutea arborescens)
bot. navadna turška detelja lupinella (Onobrychis viciifolia)
lingv. turški jeziki lingue turche
anat. turško sedlo sella turcica

zloščiti glagol
1. (dati lesk) ▸ kifényesít, fényez
2. (izboljšati) ▸ fényez, tisztára mosKot kaže, namerava rektor zloščiti svojo podobo v javnosti. ▸ Úgy látszik, a rektor szeretné fényezni a hírnevét a nyilvánosság előtt.