Franja

kúpček (-čka) m dem. od kup mucchietto, mucchio:
ima že lep kupček denarja si è messo già da parte un bel gruzzoletto
otr. podreti kupček ruttare, fare il ruttino
evf. narediti kupček cacare
kupček peska (ki ga morje oblikuje na obali) tombolo

lép(ilo) cola f

ptičji lep liga f

lepš|i [é] (-a, -e) schöner ➞ → lep

magnetosfera samostalnik
astronomija (območje okoli planeta) ▸ magnetoszféraSončni veter v stiku z Zemljino magnetosfero na primer povzroči Birkelandove tokove in polarni sij. ▸ A napszél kölcsönhatásba lép a Föld magnetoszférájával, előidézve például a Birkeland-áramokat és a sarki fényt.

májski de mai

lep majski dan un beau jour de mai
majski hrošč hanneton moški spol
majski izlet excursion ženski spol de mai

malo¹

1. (neveliko) wenig (malo denarja wenig Geld, malo pameti wenig Verstand, malo mleka wenig Milch)
bore malo blutwenig, herzlich wenig
čisto malo ganz wenig, kaum etwas
karseda malo [sowenig] so wenig wie/als möglich, möglichst wenig
zelo malo česa ein Minimum an
malo upanja wenig Hoffnung, eine schwache Hoffnung
tisto malo der/die/das wenige (časa die wenige Zeit, denarja das wenige Geld)
malo delati/zaslužiti/ razumeti … wenig arbeiten/verdienen/verstehen …
imeti malo izkušenj/denarja/časa wenig Erfahrung/ Geld/Zeit haben, kaum Erfahrung/Geld/Zeit haben
za malo časa kurzfristig

2. (maloštevilni) wenig, wenige (ljudi wenig/wenige Leute, poslušalcev wenig/wenige Zuhörer, z malo besedami/izjemami mit wenigen Worten/Ausnahmen)

3.
z malo … -arm, -schwach
imeti malo … -arm sein, -schwach sein
(apnenca kalkarm, beljakovin einweißarm, denarja finanzschwach, dogajanja handlungsarm, drevja holzarm, energije energiearm, gozda waldarm, humusa humusarm, idej ideenarm, joda jodarm, kisika sauerstoffarm, kisline säurearm, kofeina koffeinarm, mesa fleischarm, nikotina nikotinarm, padavin niederschlagarm, pigmenta pigmentarm, prometa verkehrsschwach, verkehrsarm, sladkorja zuckerarm, snega schneearm, soli salzarm, sonca sonnenarm)
malo dati na kaj/koga wenig geben auf
malo govoriti in hitro ukrepati: wenige Worte machen

4. (nekaj) ein wenig, ein [bißchen] bisschen, ein klein wenig
malo več etwas mehr
malo več kot über (100 über 100)
z malo spretnosti mit etwas Geschick
malo pred (povratkom, tretjo uro) kurz vor (der Rückkehr, drei Uhr)

5.
(kaj) malo un-
(lep unschön, praktičen unpraktisch); kaum (verjeten kaum wahrscheinlich, kaum zu glauben)
niti malo kein [Bißchen] Bisschen, keinen/nicht einen Deut, nicht die Bohne, nicht im geringsten, keine Spur (von), beileibe (nicht)
še malo ne nichts weniger als (das)
|
za malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
mnogo je poklicanih, toda malo je izvoljenih viele sind berufen, aber wenige sind auserwählt
| ➞ → pičlo, skromno

menopavza samostalnik
(o telesnem obdobju) ▸ menopauza, változókorVerjetnost, da se bo razvil rak dojk, je največja pri ženskah v menopavzi. ▸ A menopauzában lévő nőknél a legnagyobb a mellrák kialakulásának a valószínűsége.
Povezane iztočnice: zgodnja menopavza, moška menopavza, prezgodnja menopavza

móč (-í) f

1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente

6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà

7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima

9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza

móčnik (-a) m

1. farinata, farinata di granturco; poltiglia

2. pren. guaio, pasticcio:
biti v močniku essere nei guai
lep močnik komu skuhati incastrare qcn., mettere qcn. nei guai
vrteti se kot muha v močniku non potersi togliere dai guai

môški (-ega)

A) m uomo; maschio:
bradat, lep, mlad moški un uomo barbuto, bello, giovane
frizer za moške barbiere
stranišče za moške gabinetto per uomini

B) môški (-a -o) adj.

1. maschile, maschio:
moški potomec discendente maschile

2. (nanašajoč se na moške) maschile, maschio, da uomo, virile; mascolino:
moški glas voce maschile, mascolina
moška obutev calzatura maschile, da uomo
moška lepota bellezza virile
anat. moški ud membro virile, pene; pog. uccello, pisello
tosk. bischero; vulg. cazzo
moško stranišče orinatorio, vespasiano; vulg. pisciatoio
moško delo lavoro pesante, da uomini
hiša potrebuje moške roke la casa ha bisogno di un maschio
bot. moška rastlina pianta maschile
lit. moška rima rima tronca
biol. moška spolna celica cellula germinale maschile
biol. moška spolna žleza ghiandola germinale maschile
bot. moški cvet fiore staminifero
lingv. moški spol genere maschile
muz. moški zbor coro maschile

načín manner; mode; way; method; style; fashion; arhaično wise

na ta načín in this way (ali manner), by this means, thus, arhaično in this wise
na isti načín in the same way (ali manner)
na sličen načín in a similar way, arhaično in like manner
na vsak načín by all means
na ta ali oni načín one way or another, by hook or by crook, by fair means or foul
na lep načín in style, in fine style
na nelep (neokusen) načín in poor style
na slovesen načín ceremoniously, arhaično in solemn wise
na tak načín, da... in such a way that...
na kakšen načín? in which way?, how, by what means?
na noben načín by no means, on no account, not at all, arhaično nowise, in no wise
na neki načín in a way, in some way, in some fashion
na vse mogoče načíne in every possible way
na podoben načín similarly, arhaično in like wise (ali manner)
na drug(ačen) načín in some other way
na kakršenkoli načín in any way
na svoj (lasten) načín in one's own way
glagolski načín gramatika mood
načín plačevanja mode of payment
načín življenja way (ali style, mode) of life, life-style
produkcijski načín mode of production
prikazal je stvar na svoj načín he gave his own version of the affair
načín dela way of doing things, mode of work
načín in višina obdavčevanja mode and rate of taxation

načín modo m ; manera f

na kakšen način? ¿de qué modo?
na španski ... a la (manera) española
na ta način de este modo, así, de este manera
na ta ali oni način de uno u otro modo
na kakršenkoli način de algún modo
na lep način en (ali con) buenos modos
na svoj način a su manera
na noben način de ningún modo, de ninguna manera
na isti način del mismo modo
na vse mogoče načine de todas las maneras posibles

nàjmanj adv.

1. minimamente; il, la meno; meno:
najmanj lep il meno bello
najmanj poškodovan pri nesreči il meno leso nell'incidente
napade, kadar najmanj pričakuješ attacca quando meno te l'aspetti

2. almeno; come minimo:
cene so zrasle za najmanj 10 % i prezzi sono saliti almeno del 10%

nè

A) adv.

I.

1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore

4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

II. elipt.

1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

III.

1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

IV. (v vezniški rabi)

1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...

V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire

nèprimerljív incomparable, sans pareil, sans égal, unique (en son genre), hors pair

neprimerljivo lep incomparablement beau

novinarski pridevnik
(o novinarjih) ▸ újságírói, sajtóNa novinarska vprašanja ni želel odgovarjati, skrival se je tudi pred fotografi. ▸ Az újságírói kérdésekre nem akart válaszolni, és a fényképészek elől is bujkált.Med avtorji je več znanih slovenskih novinarskih peres. ▸ Néhány cikk több ismert szlovén újságíró tollából származik.Kmalu po dirki je Britanec stopil pred novinarske mikrofone, pri čemer ni mogel skriti svojega razočaranja. ▸ A brit a verseny után rövidesen az újságírók mikrofonja elé lépett: nem tudta leplezni csalódottságát.
Sopomenke: časnikarski
Povezane iztočnice: novinarska konferenca, novinarska tribuna

obétati to promise; to give (ali to pledge, arhaično to pass, to plight) one's word; (dajati nade) to give hope, to show promise, to bid fair, to raise expectations, to hold out hopes

on napravi več kot obeta he is better than his word
ne obetam si mnogo od njega I do not expect much of (ali from) him
on mnogo obeta he is a promising youngster, he's doing well
dobro se obeta it augurs well
obétati lep razvoj to shape well

obráz face; pesniško visage; (figurativno lice, zunanjost) countenance

obráz od spredaj full face
obráz od strani (profil) half face
bled obráz pale (ali livid) face
kozàv obráz pockmarked (ali pitted) face
naguban obráz wrinkled face
odbijajoč obráz forbidding face
smehljajoč se obráz smiling face (ali countenance)
mračnega, jeznega obráza gloomy-visaged
lep obráz good looks pl
upadel, udrt obráz hollow (ali sunken) cheeks pl
v potu svojega obráza in the sweat of one's brow
tu je mnogo novih obrázov here are a lot of new faces
brisati si obráz to mop one's face (with a handkerchief)
delati obráze to pull (ali to make) faces, to grimace
gledati koga v obráz to look someone in the face
napraviti kisel obráz to pull (ali to make) a wry face (ob čem at something)
napraviti prijazen obráz to look pleasant
napravil je dolg obráz (figurativno) his countenance fell, he made (ali pulled) a long face
napraviti jezen obráz to have an angry look
pačiti obráz to grimace, to pull (ali to make) faces, to make grimaces, to distort one's face, to scowl
ne upa se mi pogledati v obráz he dare not look me in the face
pokazati svoj pravi obráz (sneti krinko) (figurativno) to throw off one's disguise
v obráz (naravnost) komu povedati to tell someone straight to his face
komu v obráz reči to say to someone's face
v obráz sem mu to rekel I said it to his face
v obráz se smejati to laugh in someone's face
udariti koga po obrázu to smack someone's face
zagrniti, zastreti si obráz to veil one's face
v obráz zijati koga to stare someone full in the face

obràz (-áza) m

1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica

ohraníti (-im) | ohránjati (-am)

A) perf., imperf.

1. conservare; preservare; tenere, mantenere:
pren. ohraniti mirno kri tenere un contegno tranquillo, non scomporsi, conservare la calma, il sangue freddo, non lasciarsi sconvolgere

2. serbare, mantenere:
ohraniti lep spomin na koga serbare un buon ricordo di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poskušati ohraniti glavo nad vodo tentare di tenere la testa sopra il livello dell'acqua
svoje nasvete ohrani zase i tuoi consigli tienili per te
(v osmrtnicah) ohranili ga bomo v lepem spominu (il defunto) lo ricorderemo con affetto

B) ohraníti se (-im se) | ohránjati se (-am se) perf., imperf. refl. conservarsi; sopravvivere; mantenersi:
ohranila so se stara verovanja sopravvivono tuttora antiche superstizioni
ohraniti se zdrav conservarsi sani