Franja

goltnik moški spol (-a …)

1. glas: der Kehlton, der Kehllaut, der Rachenlaut

2. gradbeništvo, arhitektura der Kehlbalken; (slemenska lega) der Firstbalken, die Firstpfette
goltniki množina, gradbeništvo, arhitektura das Kehlgebälk

gorsk|i [ô] (-a, -o) alpin, montan; Gebirgs-, Berg- (kmet der Gebirgsbauer, duh der Berggeist, greben der Bergrücken, Gebirgsrücken, kraj der Gebirgsort, masiv das Gebirgsmassiv, der Gebirgsstock, potok der Gebirgsbach, svet die Bergwelt, vodnik der Bergführer, vrh die Bergspitze, der Berggipfel, zrak die Bergluft, cesta die Bergstraße, Gebirgsstraße, dirka šport das Bergrennen, dolina geografija das Bergtal, lega die Gebirgslage, rastlina die Gebirgspflanze, reka der [Gebirgsfluß] Gebirgsfluss, reševalna služba die Bergwacht, der Bergrettungsdienst, skupnost die Berggemeinschaft, steza der Bergpfad, veriga die Bergkette, Gebirgskette, železnica die Gebirgsbahn, Bergbahn, ljudstvo das Bergvolk, jezero der Bergsee, podnebje das Gebirgsklima)
gorski travnik die Matte
➞ → škrjanec, urh, pastirica …

grebensk|i [é] (-a, -o) Kamm- (pot der Kammweg, gorovje das Kammgebirge)
grebenski apnenec der Riffkalk
gradbeništvo, arhitektura grebenska lega der Gratsparren

hrbtn|i (-a, -o) Rücken-, (zadnji) Rück- (del der Rückenteil, izrez Rückenausschnitt, šiv die Rückennaht, veter der Rückenwind, stran die Rückseite, lega die Rückenlage, lupina die Rückenschale, mišica der Rückenmuskel, plavut die Rückenflosse, stran die Rückenseite, Rückseite, stena die Rückwand); živalstvo, zoologija, anatomija (dorzalni) dorsal, Rücken-
hrbtna stran der Rücken, živalstvo, zoologija zadka: der Hinterleibsrücken

indiferent|en [é] (-na, -no) indifferent (tudi kemija); gleichgültig
indiferentna ravnovesna lega fizika indiferrentes Gleichgewicht

indiferénten (-tna -o) adj.

1. (neopredeljen) indifferente

2. knjiž. (nepomemben, nebistven) indifferente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem., farm. indiferentna snov sostanza inerte, indifferente
fiz. indiferentna lega posizione indifferente

jugozahoden pridevnik
1. (o legi) ▸ délnyugati
2. (o smeri) ▸ délnyugatiV soboto in nedeljo bo večinoma sončno, ponekod bo pihal jugozahodni veter. ▸ Szombaton és vasárnap többnyire napos idő lesz, néhol délnyugati szél fúj majd.

júžen southern; southerly; south

najjužnejši southernmost
Južna Amerika South America
júžni Slovani South Slavs pl
v júžni Angliji in the south of England
júžno od Slovenije (to the) south of Slovenia
júžno sadje fruits pl from the south, tropical fruits pl
júžni križ astronomija the Southern Cross
júžna obala south coast
júžna lega southern exposure, southern aspect
júžna smer southerly direction, southing
júžno vreme thaw, thawing weather
júžno (vreme) je it is thawing, the snow is melting
júžna zemeljska polobla southern hemisphere
júžna zemljepisna širina southern latitude

kapn|i (-a, -o) gradbeništvo, arhitektura Fuß- (lega die Fußpfette, zveza das Fußgebinde)

labil|en (-na, -no) labil; krisenanfällig; (nestanoviten) schwankend
razpoloženjsko labilen stimmungslabil
labilna ravnovesna lega fizika labiles Gleichgewicht

labílen (-lna -o) adj.

1. (nestalen, neuravnovešen) labile, incostante, squilibrato:
labilna osebnost personalità labile

2. (nestabilen, majav) instabile, malfermo, vacillante:
fiz. labilna lega posizione labile
kem. labilna spojina composto labile
meteor. labilno ozračje atmosfera instabile

miróven (-vna -o) adj.

1. di pace:
mirovna konferenca conferenza di pace
mirovna pogodba trattato di pace
mirovni pogoji condizioni di pace

2. di riposo:
mirovno stanje (stato di) riposo
fiz. mirovna lega posizione di riposo
mirovna masa massa di riposo
elektr. mirovni kontakt contatto di riposo
jur. mirovni sodnik giudice conciliatore

mirovn|i¹ (-a, -o) Ruhe- (kontakt der Ruhekontakt, položaj die Ruhestellung, potencial das Ruhepotential, elektrika tok der Ruhestrom, energija die Ruheenergie, lega die Ruhelage, masa die Ruhemasse)

mrt|ev² (-va, -vo) tehnika, pravo, geografija tot; radijski sprejemnik: empfangstot
geografija mrtev rokav das Altwasser, toter Arm, Altarm
tehnika mrtva lega der Totpunkt
pravo mrtva roka tote Hand
mrtva sezona tote Saison
mrtva točka toter Punkt, Totpunkt
mrtev čas die Totzeit
mrtev jezik tote Sprache
mrtvi kot toter Winkel
mrtvi tek tehnika toter Gang
mrtvi tir železnica totes Geleise

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

nadmorski pridevnik
1. (o točki na zemeljskem površju) ▸ tengerszint felettiTo so kraji, kjer je zaradi nekoliko višje nadmorske lege in gozdnate okolice zrak tudi poleti vlažnejši. ▸ Ezek azok a vidékek, ahol a némileg magasabb tengerszint feletti magasság és az erdős környezet miatt nyáron is párásabb a levegő.
2. (o morski površini) ▸ tengeri, tengerfelszín feletti, felszíni
Na dno morja sta šli dve veliki bojni ladji in pozneje se je izkazalo, da je bil to eden zadnjih klasičnih nadmorskih spopadov težkih ladij. ▸ Két hatalmas csatahajó süllyedt a tenger fenekére, és később kiderült, hogy ez volt az egyik legutolsó klasszikus tengeri ütközet, amely hadihajók közt zajlott.
Zelo pomembno sredstvo za opazovanje nadmorskega in podmorskega dogajanja je helikopter. ▸ A helikopter nagyon fontos eszköze a tengerfelszín alatti és feletti fejlemények megfigyelésének.

národ (-a) m

1. nazione; popolo; popolazione:
pravica narodov do samoodločbe diritto delle nazioni all'autodeterminazione
pomorski narod popolo di marinai
nomadski, pastirski narodi popoli nomadi, di pastori
hist. preseljevanje narodov migrazione dei popoli, invasioni barbariche

2. popolo, popolino; gente:
poglej, koliko naroda je prišlo guarda quanta gente è venuta

3. publ. Paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
Društvo narodov Lega delle Nazioni
antr. hamitski, semitski narodi popolazioni camitiche, semite
staro Avstrijo so imenovali ječo narodov la vecchia Austria fu detta la prigione dei popoli
hist. pomlad narodov la primavera dei popoli

nepravílen (-lna -o) adj.

1. irregolare; diseguale; aberrante; anomalo, anormale, irregolare; vizioso:
nepravilen nos naso irregolare
nepravilen utrip srca battito del cuore irregolare
lingv. nepravilni glagoli verbi irregolari
med. nepravilna lega stopala posizione viziosa del piede

2. erroneo, errato

nóč (-í) f

1. notte; nottata:
noč se dela si fa notte
noč lega, pada, se spušča annotta
prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
v varstvu noči col favore delle tenebre
biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
pod noč a notte
prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
lahko noč! buona notte!

2. pren. notte:
noč srednjega veka la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati noč in dan lavorare giorno e notte
imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
evf. hčere, prijateljice noči prostitute
geogr. bele noči notti bianche
božična, sveta noč notte di Natale
bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
kresna noč solstizio d'estate
polarna noč notte polare
poročna noč notte nuziale
hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
rel. velika noč Pasqua
pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
PREGOVORI:
noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno

nosil|ec² moški spol (-ca …) gradbeništvo, arhitektura, tehnika der Träger (glavni Hauptträger, jekleni Baustahlträger, Stahlträger, konzolni Konsolträger, aparata Geräteträger, naboja Ladungsträger, ometa Putzträger, podatkov Datenträger, zvoka Tonträger, ojačilni Versteifungsträger, podolžni Längsträger, polnostenski Vollwandträger, prečni Querträger, previsni Kragträger, rebrasti Kielträger, rešetkasti Gitterträger, tehnika T-Träger, železni Eisenträger); der Halter (mreže Netzhalter, vojska muhe Kornhalter); gradbeništvo, arhitektura (tram, lega) der Balken (glavni stropni Hauptbalken, podestni Podestbalken, previsni/konzolni Kragbalken, robni Randbalken); gradbeništvo, arhitektura der Unterzug (podporni Balkenunterzug); (nosilna konstrukcija) das Tragwerk; (nosilno ogrodje) das Traggerüst; (držalo) das Haltegestänge
gradbeništvo, arhitektura pri oboku: glavni nosilec der Untergurt
tehnika der Holm (glavni Hauptholm, škatlasti Kastenholm, zadnji Hinterholm)
temelj nosilca gradbeništvo, arhitektura das Trägerfundament