Franja

Treuhandeigentum, das, Recht fiduciarna lastnina

Wohnungseigentum, das, etažna lastnina

zemljòvlasnīštvo s zemljiška lastnina, zemljiško lastništvo

accrēscō (adcrēscō) -ere -crēvī (-crētus)

1. prirasti (priraščati), kot prirastek (pomnožek) pridružiti (pridruževati) se, pritakniti se: quantum demas, tantum accrescit Ca. fr.; z dat.: cum ... dictis factisque ... adcresceret fides L. ko so besede ... pridobivale verjetnost, (iambus) trimetris adcrescere iussit nomen iambeis H. trimetrom je dal pridružiti jambski pridevek, veteribus negotiis accrescunt nova Plin. iun., in partem pretii emptoribus adcrescebat (vectigal) T.; occ. komu kot lastnina prirasti (priraščati), pripasti (pripadati): Icti., sibi accrescere putat, quod cuique astruatur Plin. iun.; od tod ius accrescendi Icti. pravica do prirasti.

2. (neprestano) rasti, dorasti (doraščati): nobis iam paulatim accrescere puer ... incipiat Q., eruca, quae adiectis diebus accrescit Plin., filius accrescens Vulg.; od tod subst. pt. pr. accrēscentēs -ium, m za vojaško službo doraščajoči otroci veteranov in vojakov kot vedno pripravljena rezerva, nadomestilo odpuščenih ali umrlih legijskih vojakov: Cod. Th.; pren. rasti, narasti (naraščati), (po)množiti se, (po)večati se (naspr. decrescere): flumen subito accrevit Ci., postquam dolores accrescere sensit N., invidia accrevit H., aggerebatur caespes iamque pectori usque adcreverat T., nondum adcrescente unda T., gremio misero accrescere natos Stat. — Pt. pf. accrētus 3 prirasel k čemu, obrasel s čim, ovit (obdan) s čim: eruca araneo accreta Plin.

blokírati to blockade, to block (up, off), vojska to blockade; (denar) to freeze; tiskarstvo to turn letters; radio to jam

blokirana lastnina frozen assets
ves moj denar je blokiran all my money is tied up

cerkven pridevnik
1. (o zgradbi) ▸ templomi, templomPovezane iztočnice: cerkvene orgle, cerkveni stolp

2. (o instituciji) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena gimnazija, cerkveni davek, cerkveni ključar, cerkveni očetje, cerkveni pevci, cerkveni pravnik, cerkveni učitelj, cerkveni zbor, cerkveno pravo

3. (o obredih in praksah) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkveno leto

4. (o verovanju) ▸ egyházi
5. v umetnosti (neposveten) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena heraldika

domaine [dɔmɛn] masculin (državno) posestvo, zemljišče; figuré področje, območje, torišče, stroka, domena; pristojnost, kompetenca

dans tous les domaines na vseh področjih; v vsakem pogledu
Domaine (de l'Etat) državna posest
domaine aérien zračni prostor
domaine immobilier nepremičnina
domaine public splošna last(nina) (ceste, vodotoki itd)
l'art moderne est son domaine moderna umetnost je njegovo področje (stroka)
cette question n'est pas de mon domaine to vprašanje (ta problem) ne spada v moje področje, v mojo pristojnost (kompetenco)
tomber dans le domaine public postati splošna lastnina (o literarnih delih)

dominio moški spol gospostvo, oblast, obvladanje; posest(vo), last(nina); področje

dominio público državna lastnina
de dominio público splošno znan
dominio sobre sí, dominio propio samoobvladanje
ejercer dominio sobre imeti oblast nad

drúžben social; of society

drúžbeni dejavnik (dogovor, plan, ustroj) social factor (contract ali compact, plan, structure)
drúžbena dejavnost (last, lastnina, praksa, reprodukcija, samozaščita, skupnost, ureditev) social activity (ownership, property, practice, reproduction, self-protection, community, system)
drúžbeno dogovarjanje (nadzorstvo, varstvo, vodenje) social consultation (supervision, protection, guidance)
drúžbeno določen (zaveden) socially determined (minded)
drúžbene potrebe (zahteve) social needs pl (requirements pl)
drúžbena služba social (public) service
drúžbena sredstva social resources pl, socially owned resources pl
drúžbena sredstva namenjena za porabo social means pl of consumption
drúžbena kontrola cen social price control
drúžbeno-ekonomski položaj (ureditev) socioeconomic status (system)
drúžbeno pravna oseba socially legal person
drúžbeni pravobranilec samoupravljanja (v Jugoslaviji) pravo social custodian of (rights of) self-management
drúžbeni sistem inkrmiranja social system of information
drúžbeno-ekonomski in politični odnosi socioeconomic and political relations
drúžbeno-politične organizacije sociopolitical organizations
drúžbeno-politične skupnosti sociopolitical communities pl

državn|i (-a, -o) staatlich; national; (v lasti države) staatseigen; notranji: innerstaatlich; National-, Staats-, lastni: Landes- (jezik die Landessprache, prvak Landesmeister, rekord Landesrekord, barve Landesfarben množina, aparat der Staatsapparat, bankrot der Staatsbankrott, blagor das Staatswohl, denar Staatsgelder množina, dolgovi Staatsschulden množina, grb das Staatswappen, interes das Staatsinteresse, izdatki Staatsausgaben množina, izpit das Staatsexamen, die Staatsprüfung, jezik die Staatssprache, kapitalizem der Staatskapitalismus, komisar der Staatskommissar, organ die Staatsbehörde, poglavar das Staatsoberhaupt, pogreb das Staatsbegräbnis, posli Staatsgeschäfte množina, praznik der Nationalfeiertag, Staatsfeiertag, prihodki Staatseinnahmen, množina, proračun der Staatshaushalt, sekretar der Staatssekretär, simbol das Hoheitszeichen, das Staatssymbol, uradnik der Staatsbeamte, banka die Staatsbank, cerkev die Staatskirche, dotacija der [Staatszuschuß] Staatszuschuss, kontrola die Staatsaufsicht, kriza die Staatskrise, lastnina das Staatseigentum, nagrada der Staatspreis, oblast die Staatsgewalt, die Staatsmacht, obveznica die Staatsanleihe, opera die Staatsoper, politika die Staatspolitik, služba der Staatsdienst, tajnost das Staatsgeheimnis, uprava die Staatsverwaltung, varnost die Staatssicherheit, der Staatsschutz, vera die Staatsreligion, zadolženost die Staatsverschuldung, gledališče das Staatstheater, oblastvo die Staatsobrigkeit, podjetje das Staatsunternehmen, der Staatsbetrieb, poroštvo die Staatsbürgschaft, posojilo die Staatsanleihe, premoženje das Staatsvermögen, žalovanje die Staatstrauer)
v državni režiji unter staatlicher Regie
v državni službi beim Staat
na državne stroške auf Staatskosten

etažn|i (-a, -o) Stockwerk- (tudi rastlinstvo, botanika), Etagen- (kurjava die Etagenheizung, peč der Etagenofen)
etažno stanovanje die Eigentumswohnung, die Stockwerkswohnung
etažna lastnina das Stockwerkseigentum, das Wohnungseigentum
tehnika etažna rešetka der Staffelrost

fīdūcia -ae, f (fīdere)

I.

1. zaup(anje), trdno upanje, zanašanje na;
a) abstr.: fiduciam in se collocare Ci., habere fiduciam N., Sen. ph., fiduciam commendationi tribuere S., humanis quae sit fiducia rebus V. kako malo se je zanašati na … , quae sit f. capto V., populis rector fiducia Sil., fiduciam reponere in re Plin. iun.; qui tuae mandatus est fidei et fiduciae Pl. izročen tvojemu nadzoru. Večinoma z objektnim gen. (do koga, česa, v (na) koga, kaj): f. benevolentiae Ci., habebat hominem potentem, cuius fiduciā provinciam spoliaret Ci. na katerega se zanašajoč, hoc colle se Galli fiduciā loci (na njega lego) continebant C., f. viriam C., L., Val. Fl., rerum suarum C., T. ali sui L. zaupanje v samega sebe, Antiochi spe fidaciāque N., f. belli, generis V., formae, pedum, futuri O., memoriae Q., mei Plin. iun., vestri Amm., f. regni potiundi (polastiti se) N. laudis (doseči jo) O.; nam. objektnega gen. svojilni zaimki: f. mea, tua (= mei, tui) Pl.
b) konkr.: tu quoque nostrarum quondam f. rerum O., spes et f. gentis Regulus Sil.

2. occ. zaupanje v samega sebe, pogum, srčnost, drznost: fiduciae pleni C., fiduciam afferre alicui C. vlivati komu zaupanje, (o)srčiti ga, nobiscum, si qua est f. vobis, certate! O. neve tuum animum fallax f. tangat, quod … O., audax f. Stat., prodiit tanta f. Suet., fiduciam capere ex re Suet. —

II.

1. zanesljivost: concreditum est fidei et fiduciae Pl., accensi, minimae fidaciae manus (četa) L.

2. occ.
a) kot jur. t. t. α) zastava, zastavitev, prepustitev lastnine komu drugemu na vero, s pridržkom, da jo prepustnik ob svojem času zopet vzame v svojo posest, pogodba o lastnini, dani v zastavo: formula fiduciae Ci., indicium fiduciae Ci. ep. ker zastavljena lastnina ni bila vrnjena, per fiduciae rationem Ci., fidei bonae nomen versatur in tutelis, societatibus, fiduciis Ci. β) meton. nepremična zastava, zaloga, hipoteka, hipotečna varščina: fiduciam accipere, fiducia accepta Ci.
b) meton. pesn. sploh varščina, jamstvo, poroštvo: crinis (sc. Nisi), magna fiducia regni O., haec vitae non est fiducia nostrae certa satis O.

fiduciarn|i (-a, -o) Treuhand- (lastnina das Treuhandeigentum, pogodba der Treuhandvertrag)
družba za fiduciarne posle die Treuhandgesellschaft, die Treuhand

Hand, die, (-, Hände)

I. Hand roka; (Handfläche) dlan, hohle Hand prgišče; (Handschrift) rokopis, pisava; offentliche Hand javna lastnina, javni sektor; private Hand privatna lastnina, privatni sektor; tote Hand mrtva roka, cerkvena lastnina, cerkev; beim Kartenspiel: karte (v roki) (volle Hand polna roka) ; eine Hand voll prgišče, figurativ peščica Hand in Hand z roko v roki, držeč se za roke; Hand in Hand arbeiten sodelovati; Hand in Hand gehen iti z roko v roki, figurativ biti povezan linker/rechter Hand levo/desno; leichter Hand zlahka; Hand aufs Herz roko na srce; die Hand geben/reichen/schütteln podati/dati roko, rokovati se z; die Hand ins Feuer legen dati roko v ogenj; keine Hand rühren ne migniti niti s prstom; seine Hand im Spiel haben imeti prste zraven; die Hand auf etwas geben trdno obljubiti (kaj); Hand ans Werk legen začeti z delom; Hand an sich legen narediti samomor; Hand anlegen priskočiti na pomoč, pomagati; freie Hand (haben imeti, lassen (jemandem) pustiti (komu) ) proste roke; Hand und Fuß haben imeti rep in glavo (weder Hand noch Fuß ne repa ne glave) ; eine Hand wäscht die andere roka roko umije
an: an der Hand führen peljati, voditi za roko; an der Hand nehmen prijeti za roko; an Hand von s pomočjo (➞ anhand von) ; an die gehen iti na roko, pomagati (komu)
auf: auf der Hand liegen biti na dlani
aus: aus der Hand essen jemandem jesti (komu) iz roke; aus der hohlen Hand iz prgišča; aus der Hand in den Mund iz rok v usta; aus erster Hand iz prve roke; aus der Hand schlagen izbiti (iz rok)
bei: bei der Hand pri roki; rasch bei der Hand sein mit Ausreden, Antworten: imeti vedno pri roki
hinter: hinter vorgehaltener Hand zaupno, neuradno
in: in der Hand v roki, v rokah; sich in der Hand haben obvladati se
mit: mit der Hand z roko, ročno; mit der Hand im Sack (erwischen zasačiti) na delu
über: über die Hand weg pod roko
um: um die Hand anhalten historische Bedeutung, Geschichte zaprositi za roko
unter: unter der Hand pod roko
von: von Hand ročno; von langer Hand dolgoročno; že zelo dolgo; von Hand zu Hand iz rok v roke; von der Hand gehen eine Arbeit: iti (dobro) od rok; von der Hand weisen zavrniti, zavračati; es ist nicht von der Hand zu weisen ni nemogoče, lahko bi ..., ni mogoče izključiti; von der Hand in den Mund leben živeti iz rok v usta
zu/zur: zur Hand v roko; zur ungeteilten Hand Recht nerazdelno

II. Hände, pl , Hand weg! roke proč!; volle Hand/die Hand voll polne roke; alle Hand voll zu tun polne roke (dela); saubere Hand čiste roke (haben biti čistih rok) ; gebundene Hand zvezane roke, die Hand sind jemandem gebunden ima zvezane roke; die Hand auflegen polagati roke; die Hand ringen viti roke; die Hand falten skleniti roke; die Hand in den Schoß legen prekrižati roke; die Hand in Unschuld waschen umiti/umivati si roke; die Hand von etwas lassen pustiti kaj pri miru; sich die Hand reichen podati si roke
auf: auf den Händen (tragen) na rokah (nositi)
in: in die Hand v roke; in die Hand fallen pasti v roke/kremplje; in die Hand bekommen dobiti v roke/kremplje; in die Hand arbeiten pomagati (komu), delati (komu) na roko; in die Hand legen jemandem eine Entscheidung: prepustiti; jemandem etwas in die Hand spielen narediti, da dobi v roke, spraviti v roke
mit: mit leeren Händen praznih rok; mit beiden Händen z obema rokama; mit offenen Händen odprtih rok; sich mit Händen und Füßen wehren braniti se z na vse kriplje/z vsemi štirimi; sich mit Händen und Füßen gegen etwas sträuben upirati se (čemu) z vsemi štirimi
unter: unter den Händen v rokah (haben imeti, sterben umreti)
zu: zu Händen v roke

immobilier, ère [-bilje, ɛr] adjectif, juridique nepremičen

biens masculin pluriel immobiliers, choses féminin pluriel immobilières nepremičnine
banque féminin immobilière zemljiški kreditni zavod
agent masculin, courtier masculin immobilier nepremičninski agent, posrednik
impôt masculin immobilier davek na nepremičnine
propriété féminin immobilière zemljiška lastnina
saisie féminin; vente féminin immobilière rubež, prodaja nepremičnin

individuálen individuel, personnel, particulier

individualna privatna lastnina propriété privée individuelle
individualni potni list passeport moški spol individuel (ali personnel)

industrial¹ [indʌ́striəl] pridevnik (industrially prislov)
industrijski, obrten; obratni

industrial art umetna obrt
industrial accident obratna nezgoda
industrial alcohol denaturiran alkohol
ameriško industrial association industrijska strokovna zveza
industrial bonds industrijski vrednostni papirji
industrial court gospodarsko razsodišče
industrial disease poklicna bolezen
ekonomija industrial division industrijska veja
industrial engineering industrijsko organizacijsko planiranje
industrial medicine obratna medicina
ameriško, ekonomija industrial partnership delež delavcev pri dobičku
pravno industrial property obratna lastnina (patenti itd.)
industrial psychology industrijska psihologija
ekonomija industrial relations odnosi med delodajalci in delavci
zgodovina industrial revolution industrijska revolucija
industrial school industrijska šola; vzgojni zavod, poboljševalnica
ameriško industrial trust družba za financiranje industrije
ekonomija industrial union delavski sindikat

industríjski (-a -o) adj. industriale, industrializzato, dell'industria, per l'industria:
industrijska država paese industrializzato
industrijska dejavnost, družba, lastnina attività, società, proprietà industriale
industrijska revolucija rivoluzione industriale
šol. industrijska šola scuola industriale
industrijska špionaža spionaggio industriale
industrijske odplake acque industriali (di scolo)
industrijske rastline piante industriali
teh. industrijske norme norme industriali
industrijski delavci lavoratori dell'industria
žel. industrijski tir binario industriale
industrijsko oblikovanje disegno industriale, (industrial) design
industrijsko podjetje azienda, impresa industriale
industrijsko vino vino sofisticato, affatturato

intellectuel, le [-ktɥɛl] adjectif umski, umstven, razumski, duševen, razumniški; masculin razumnik, intelektualec, duševni delavec

les intellectuels razumništvo, razumniki, intelektualci, inteligenca
travailleur masculin intellectuel duševni delavec
propriété féminin intellectuelle duševna lastnina

izključn|i (-a, -o) ausschließlich, exklusiv; Allein-, Exklusiv- (zastopnik der Alleinvertreter, krivda die Alleinschuld, lastnina das Alleineigentum, licenca die Exklusivlizenz, posest der Alleinbesitz, pravica die Alleinberechtigung, das Alleinrecht, Exklusivrecht, veljavnost die Alleingültigkeit)