-
lȁmār m dial. klepar, ki izdeluje ali prodaja kangle in drugo pločevinsko posodo, gl. lama 2.
-
líst (-a) m
1. bot. foglia:
list požene, odpade la foglia germoglia, cade
mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva
2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
črtani list foglio a righe
nepopisani list pagina bianca
knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
anketni list questionario
gost. jedilni list lista dei cibi
tisk. naslovni list frontespizio
notni list foglio di musica
risalni list foglio da disegno
3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
obrtni list licenza di esercizio
orožni list (licenza di) porto d'armi
potni list passaporto
4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
literarni list rivista letteraria
Uradni list Gazzetta Ufficiale
5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
list kose lama della falce
list lopate lama del badile
list sekire lama della scure
list žage lama della sega
6. igre carte (del giocatore)
7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)
8. tekst. liccio
9. min. foglietto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrniti list voltar pagina
pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
naše gore list nostro, nostra connazionale
bot. čašni list sepalo
bot. črtalasti list foglia lanceolata
bot. pernati list foglia pennata
bot. plodni list carpello
bot. sestavljeni list foglia pluripennata
bot. venčni list petalo
strojn. list propelerja pala dell'elica
strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
bolniški list certificato medico, di malattia
trg. garancijski list foglio di garanzia
rel. krstni list fede di battesimo
šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
zool. morski list sogliola (Solea)
tovorni list lettera di vettura
zool. živi list fillio (Phyllium)
bot. list vinske trte pampino
podoben listu fogliaceo
-
mèč (-a) m
1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
opasati si meč cingere la spada
vihteti meč brandire la spada
ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
prekrižati meče incrociare i ferri
uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco
2. pren. spada:
meč pravice la spada della giustizia
3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
požiralec mečev mangiatore di spade
PREGOVORI:
kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce
-
nihálen (-lna -o) adj. del pendolo, a pendolo, pendolare; di oscillazione, oscillatorio:
nihalna žaga sega a lama oscillante
nihalna vrata porta a vento
nihalna žičnica funivia a pendolo
teh. nihalni ležaj cuscinetto pendolare
mont. nihalni oder appoggio pendolare
-
óster (-tra -o) adj.
1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
oster nož coltello tagliente
ostri zobje denti aguzzi
ostro rezilo lama affilata
2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
ostra brada barba ispida
oster veter vento brusco
oster mraz un freddo pungente
3. acuto, netto:
ostri obrisi contorni netti
4. acuto; penetrante:
oster vid vista acuta
5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
ostre besede parole dure
oster odgovor risposta recisa
ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura
6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
oster pok scoppio assordante
ostra bolečina dolore lancinante
ostra svetloba luce abbagliante
oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
oster okus gusto acre
ostro podnebje clima rigido
oster ovinek curva brusca
ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
ostre črte na obrazu lineamenti marcati
7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
oster um un ingegno fino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
imeti oster nos avere fiuto, naso
šport. ostra igra gioco duro, pesante
gastr. ostra paprika peperone piccante
fot. ostra slika immagine netta, nitida
ostra moka farina grossa
mat. ostri kot angolo acuto
bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
oster ton tono imperativo
knjiž. oster besedni spopad tenzone
oster govor catilinaria
pren. oster kritik catone
oster okus agrume
oster ukor rampogna, sfuriata
oster vonj afrore, fortore
ostra bolečina fitta, spasimo
ostra graja intemerata, strigliata
agr. ostra pšenica grano duro
-
ravnálen (-lna -o) adj. drizzatore, raddrizzatore; spianatore:
grad. ravnalna deska (za beton) battola
teh. ravnalna letev spianatoio
teh. ravnalni stroj (za pločevino) raddrizzatrice
grad. ravnalni plug lama
-
tagliare1
A) v. tr. (pres. taglio)
1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez
2.
tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
tagliare un bosco sekati gozd
tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
tagliare un diamante brusiti diamant
tagliare una droga mešati mamilo
tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)
3.
tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
tagliare l'erba kositi travo
tagliare una gamba amputirati nogo
tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
tagliare la testa odsekati glavo
tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge
4.
la barca taglia le onde čoln brazda valove
una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
tagliare le carte premešati karte
tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
tagliare la palla šport rezati žogo
5.
tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
tagliarsi la gola pren. ubiti se
un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge
6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
tagliare un articolo skrajšati članek
tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore
7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik
8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
tagliare la curva sekati ovinek
tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta
B) v. intr. iti po najkrajši poti
tagliare diritto iti naravnost
C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se
-
vetustus 3, adv. -ē (vetus)
1. star (ne mlad), mnogo let imajoč, prileten, ostarel, postaren, postaran, mator: vetustissimus ex eis … censoriis L., qui vetustissimum liberorum eius accirent T., cornicum saecla vetusta Lucr.; o neživih subj.: seminis optimum crocinum nec anniculo vetustius Plin.
2. star (ne nov), že dolgo obstajajoč, dolgoleten: Col., Suet. idr., vinum Pl. starano, uležano, hospitium Ci. ep. (prim. vetus hospitium pod vetus), opinio Ci., vetustissima disciplina L., vetusta gens V., lucus O., oppidum H., ligna H. suha, nomen, possessio, asyli ius T.
3. star = starodaven, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji: vetusto nobilis ab Lamo H. plemeniti potomec starodavnega Lama, vetustiores scriptores L., vetustissimi auctores Q. ali subst. samo vetustissimi Prisc., vetustissima tempora Q., instrumentum imperii … vetustissimum Suet. najstarejše dogodke obsegajoče (vsebujoče) listine; subst. n. pl. vetusta Ci. davno preteklo, davno minulo (naspr. recentia pravkar preteklo, pravkar minulo).
4. starinski, starovinski, starodaven, zaradi starosti častitljiv: more vetusto O., vetusta occultaque sacrificia Ci., templum vetustum Cereris V., vetustior et horridior ille (sc. orator Laelius) Ci. bolj starinski, bolj arhaičen, probe (vzorno) ac vetuste loqui Gell. (staro)klasično.
Opomba: Komp. vetustior -ius in superl. vetustissimus 3 nadomeščata obenem tudi komp. stopnji adj. vetus (gl. opombo pod vetus).
-
vigogna f
1. zool. vikunja (Lama vicugna)
2. tekstil vikunja (volna; blago)
-
vikúnja (-e) f zool. vigogna (Lama vicugna)
-
visèč (-éča -e) adj. pendente; pensile; sospeso:
viseča krožna žaga sega a lama oscillante
viseča mreža amaca; rib. rete alla deriva
viseča omarica armadio pensile
vrtn. viseča pelargonija (bršljanka) pelargonio (Pelargonium peltatum)
lov. viseča ptičja mreža ragna, tramaglio
viseča svetilka lampada sospesa
viseča tehtnica bilancia a braccio
viseča železnica trasportatore a monorotaia sospesa; teleferica
viseči kapnik stalattite
grad. viseči most ponte sospeso
hist. viseči vrtovi giardini pensili
-
voditelj samostalnik1. (v politiki in religiji) ▸
vezetőpolitični voditelj ▸ politikai vezető
opozicijski voditelj ▸ ellenzéki vezető
državni voditelj ▸ állami vezető:
vrhovni voditelj ▸ legfőbb vezető
verski voditelj ▸ vallási vezető
duhovni voditelj ▸ szellemi vezető
karizmatičen voditelj ▸ karizmatikus vezető
voditelji držav ▸ országok vezetői
voditelj stranke ▸ pártvezető
zasedanje voditeljev ▸ vezetői ülés
vrh voditeljev ▸ vezetők csúcstalálkozója
svetovni voditelji ▸ világvezető
Voditelji članic EU so začeli zasedanje, na katerem naj bi skušali doreči nove ukrepe v boju proti krizi v evrskem območju. ▸ Az EU-tagállamok vezetői elkezdték az ülést, amelyen az euróövezet válsága elleni harchoz próbálnak új intézkedéseket egyeztetni.
Politično vodstvo bo postopoma prenesel na druge, še naprej pa bo duhovni voditelj, kajti položaj dalajlame ni prenosljiv. ▸ A politikai vezetést fokozatosan átruházza másokra, de megmarad szellemi vezetőnek, hiszen a dalai láma tisztsége nem átruházható.
2. (povezovalec programa) ▸
műsorvezetőtelevizijski voditelj ▸ televíziós műsorvezető
radijski voditelj ▸ rádiós műsorvezető
priljubljen voditelj ▸ közkedvelt műsorvezető
voditelj oddaje ▸ műsor vezetője
voditelj prireditve ▸ esemény műsorvezetője
Kariero je nadaljeval na televiziji najprej kot voditelj oddaj, pozneje kot urednik. ▸ A televíziónál folytatta a karrierjét előbb műsorvezetőként, később szerkesztőként.
Dogajanje bodo povezovali voditelji vseh sodelujočih radijskih postaj, prenos pa bo potekal prek radijskih valov in interneta. ▸ Az eseményeket a közreműködő rádióállomások műsorvezetői kötik össze, a közvetítés pedig a rádióhullámokon és az interneten lesz elérhető.
-
zagozdíti (-ím)
A) perf.
1. incastrare, incuneare; fermare con cunei; con biette:
zagozditi vratno krilo s koščkom lesa fermare l'auta della porta con un cuneo di legno
2. imbottigliare, bloccare:
ulico so zagozdili tovornjaki la via era bloccata dagli autocarri
B) zagozdíti se (-ím se) perf. refl.
1. incunearsi, incastrarsi; incepparsi:
pri žaganju se je rezilo zagozdilo nel segare la lama s'era incastrata
zaradi okvare mehanizma se je zagozdil naboj per un guasto al meccanismo l'arma si inceppò
2. imbottigliarsi, congestionarsi:
ob tej uri se promet zagozdi a quest'ora il traffico si congestiona
-
zarézati (-réžem) | zarezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. incidere, fare un taglio, una tacca; tagliare:
zarezati drevo fare un taglio nell'albero
zarezati znamenja v les fare tacche nel legno
2.
zarezati strugo scavare l'alveo
zarezati rano aprire una ferita
3. tagliare, penetrare:
rezilo je zarezalo v les la lama penetrò nel legno
4. sentire una fitta:
v prsih ga je zarezalo sentì una fitta al petto
5. pren. rompere:
v mirno ulico je zarezal otroški jok il silenzio del vicolo fu rotto dal pianto di un bambino
B) zarézati se (-réžem se) | zarezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. tagliare; solcare:
verige so se zarezale v zapestja le catene gli tagliavano i polsi
gube so se mu zarezale v čelo rughe profonde gli solcarono la fronte
2. pren. penetrare profondamente, imprimersi:
prizor se mu je za vedno zarezal v spomin la scena si impresse per sempre nel suo ricordo
-
žága (-e) f
1. sega:
list, ročaj žage la lama, la maniglia della sega
dvoročna žaga sega a due mani, segone
električna, motorna žaga sega elettrica, motosega
krožna, ročna, tračna žaga sega circolare; sega a mano; sega a nastro
mizarska žaga, žaga za kovino, marmor sega da falegname, segatrice per metalli, per marmo
žaga se skrha la sega si spunta, perde il filo
brusiti žago affilare la sega
2. (obrat) segheria;
pripeljati na žago portare in segheria
delavec na žagi operaio della segheria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. pojoča žaga sega
etn. vžigalna žaga sega (per accensione del fuoco con confricazione)
med. žaga za kosti segaossa
-
λιμά = λαμά zakaj?