Franja

Zadetki iskanja

  • bourrer [bure] verbe transitif natlačiti, natrpati, nabasati

    se bourrer natrpati se (z jedjo); populaire prepirati se
    bourrer sa valise natlačiti svoj kovček
    un aliment qui bourre jed, ki zapira (médecine)
    bourrer un enfant de gâteaux basati otroka s kolači
    bourrer quelqu'un de coups pošteno pretepsti koga
    bourrer le crâné à quelqu'un koga prepričevati z močno in lažnivo propagando, lagati mu
  • bŕk (-a) m

    1. baffo:
    dolgi brki mustacchi
    sukati, vihati si brke arricciarsi i mustacchi
    briti, nositi brke radersi, portare i baffi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    brki so se mu povesili si sente offeso, scoraggiato
    smejati se v brk ridere sotto i baffi
    v brk kaj povedati cantarla chiara a qcn.
    v brk se komu smejati, lagati ridere in faccia a qcn., mentire a qcn. sfacciatamente, spudoratamente, per la gola

    2. pl. brki baffi (del topo, del gatto ecc.)

    3. bot.
    mačkov brk (vrtna črnika) fanciullaccia (Nigella damascena)
  • carōta f

    1. bot. korenje (Daucus carota); korenje:
    carote al burro kulin. korenje na maslu
    pel di carota pren. rdečelasec, rdečalaska

    2. pren. pog. laž, izmišljotina:
    piantar, vender carote debele stresati, lagati se

    3. miner. vzorec kamnine
  • cigán (-a) | -ka (-e) m, f

    1. zingaro; zigano:
    pren. črn kot cigan nero come il carbone, come l'inchiostro, come la pece
    prebrisan kot cigan astuto come un zingaro
    pren. lagati kot cigan mentire spudoratamente, per la strozza

    2. pejor. uomo astuto (come uno zingaro); malandrino
  • codo moški spol komolec; ogel, kot; vatel

    codo de ribera vatel (574 mm)
    del codo a la mano majhne postave
    alzar (ali empinar) el codo vdati se pijači, popivati
    dar con el codo suniti s komolcem
    dar el (ali del) codo alg. komu hrbet obrniti
    con los codos sobre la mesa oprt na komolce; neodločen
    estar metido hasta los codos (en) do vratu tičati (v)
    hablar (charlar) por los codos mnogo govoriti, blebetati
    mentir por los codos nesramno lagati
    ponerse (echarse) de codos na komolce se opreti
    roerse (ali comerse) las codos de hambre hudo lakoto trpeti, stradati
  • copa ženski spol kupa; pokal; kelih; čaša, kozarec; štula pri klobukih; drevesna krona; srčna karta

    copa plegable papirnati kozarec
    apurar la copa de la amargura (hasta las heces) izpiti čašo trpljenja (do dna)
    copas pl srce, srčna barva (pri kartah)
    as de copas srčni as
    echar unas copas nekaj kozarčkov ga zvrniti
    irse de copas vetrove spuščati
    echar por copas (Meh) pretiravati, širokoustiti se, lagati
  • cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

    cosa de približno
    cosa de ocho días okrog osem dni
    veinte o cosa así približno dvajset
    a cosa de las ocho proti osmi uri
    cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
    cosa y cosa uganka
    cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
    ¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
    ninguna cosa nič
    poca cosa malo
    es poca cosa je čisto nepomembno
    poquita cosa nepomemben človek
    decir una cosa nekaj reči
    decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
    no decir cosa nobene ne črhniti
    no decir con cosa brezglavo govoriti
    dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
    no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
    allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
    no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
    como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
    era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
    no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
    la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
    pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
    no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
    no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
    como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
    es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
    ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
    otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
    no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
    es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
    ¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
    no es cosa de reír to ni smešna stvar
    no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
    no tener cosa suya biti zelo reven
    tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
    no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
    no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
    no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
    a cosa hecha z zanesljivim uspehom
    como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
    cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
    cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
    no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
    cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
    ¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
    ¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
    ¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
    cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
    cosas de viento brezkoristne stvari
    cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
    el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
    corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
    decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
    disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
    son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
    no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
    ante todas cosas predvsem
    las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
    ¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
    ¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
    ¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
    ¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
    ¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!
  • dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

    armé jusqu'aux dents do zob oborožen
    aux dents longues (figuré) brezobzirno
    du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
    brosse féminin à dents zobna ščetka
    coup masculin de dent ugriz
    mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
    dents artificielles, fausses dents umetni zobje
    dent canine, œillère podočnik
    dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
    dent de lait, de première dentition mlečni zob
    dent de pivot nasajen (umeten) zob
    dent prémolaire prednji kočnik
    dent de sagesse modrostni zob
    dent de seconde dentition, permanente stalen zob
    dent à venin strupni zob, strupnik
    aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
    avoir la dent (familier) biti lačen
    avoir la dent dure imeti strupen jezik
    n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
    avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
    n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
    avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
    se casser une dent zlomiti si zob
    se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
    claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
    craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
    déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
    ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
    donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
    être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
    extraire, arracher une dent izdreti zob
    faire des dents dobivati zobe
    se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
    manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
    manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
    manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
    mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
    mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
    montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
    mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
    parler entre ses dents nerazločno govoriti
    ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
    prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
    prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
    rire du bout des dents prisiljeno se smejati
    serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
    se faire soigner les dents dati si urediti zobe
    tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
    œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob
  • faltar manjkati, primanjkovati; izostati; potreben biti; nehati, h koncu iti; ne več živeti, mrtev biti; odpovedati (o orožju); pregrešiti se

    faltar a alg. pregrešiti se zoper koga, spozabiti se nad kom; sramotno s kom ravnati
    faltar a la ley pregrešiti se zoper zakon
    faltar a su obligación ne izpolniti svoje dolžnosti
    faltar a la palabra (promesa) ne držati svoje besede (obljube)
    faltar a una reunión izostati od seje
    faltar a la verdad lagati, prikrivati resnico
    falta de Ljubljana desde hace 5 años že 5 let je odsoten iz Ljubljane
    faltar del mundo umreti
    falta saber si viene sedaj je vprašanje, če pride
    Juan me faltó Ivan se je nedostojno vedel proti meni
    ha faltado gravemente težko se je pregrešil
    no faltaba quien dijese que... marsikdo je (celó) rekel, da ...
    no faltaré en dárselo gotovo mu bom to dal
    ¡no faltaba más! še tega bi se manjkalo! ni govora o tem!
    le faltaron fuerzas moči so mu odpovedale
  • forjar kovati; izgotoviti, izmisliti, povzročiti

    forjar embustes laži izmišljati, lagati, širokoustiti se
    forjar planes načrte kovati
    no te forjes ilusiones ne delaj si iluzij
  • franchezza f

    1. odprtost, odkritost, odkritosrčnost, iskrenost:
    rispondere con franchezza odkritosrčno odgovoriti

    2. drznost, smelost

    3. prostodušnost, predrznost, hladnokrvnost:
    mentire con assoluta franchezza popolnoma hladnokrvno lagati
  • gaceta ženski spol časopis, dnevnik

    Gaceta de Madrid španski uradni list
    gaceta oficial uradni list
    mentir más que la gaceta debelo lagati
  • garganta ženski spol golt(anec), grlo; soteska, globel

    mentir por la garganta predrzno lagati
    tener buena garganta dober glas imeti
    tener un nudo en la garganta ne moči govoriti (od strahu itd.), onemeti
  • gedruckt tiskan, natisnjen; gedruckte Schaltung Elektrizität tiskano vezje; Technik pritisnjen; figurativ potrt; wie gedruckt lügen lagati kot pes teče
  • gola f

    1. anat. grlo:
    mal di gola vnetje grla
    avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

    2. (v zvezi s prehranjevanjem)
    mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
    col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
    essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
    avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
    avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
    mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
    mentire per la gola pren. nesramno lagati

    3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
    gridare a piena gola vpiti na vse grlo
    ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

    4. pren. grlo, vrat:
    avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
    essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
    mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
    segare la gola prerezati vrat

    5. relig. požrešnost

    6. pren. grlo, vrat:
    la gola di un vaso vrat vaze

    7. geogr. soteska
  • grdó adv.

    1.
    grdo gledati guardare bieco, di traverso
    grdo narediti, fare male sbagliare
    grdo ravnati s kom maltrattare qcn.
    grdo se ušteti sbagliare di grosso

    2. (v povedni rabi izraža neprimernost česa)
    grdo je ne pomagati človeku v stiski è brutto non porgere aiuto al prossimo bisognoso
    grdo je, da tega nisi povedal hai fatto male a non dirmelo
    grdo se držati avere una faccia accigliata, rabbuiata
    pren. grdo koga gledati avercela con qcn.
    lagati, da je grdo mentire spudoratamente
  • grōsso

    A) agg.

    1. velik, debel:
    stabile grosso velika stavba
    fiume grosso narasla reka
    mare grosso razburkano morje
    dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
    mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
    caccia grossa visoki, veliki lov
    libro grosso debela knjiga
    intestino grosso debelo črevo
    dito grosso palec

    2. gost:
    vino grosso gosto vino
    acqua grossa motna, blatna voda
    tempo grosso kujavo vreme
    fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

    3. krepek, zajeten:
    un uomo grande e grosso velik in krepek mož
    donna grossa noseča žena

    4. pomemben, važen, sposoben:
    grosso affare velik posel
    pezzo grosso velika živina

    5. hud, težak, težaven:
    correre grossi rischi veliko tvegati
    dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
    dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
    questa è poi grossa! ta je pa debela!
    farla grossa kozla ustreliti

    6. pren. grob, neotesan:
    gente grossa neotesanci
    uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
    grosso modo približno
    ti sbagli di grosso hudo se motiš

    B) m

    1. najdebelejši del:
    il grosso della coscia najdebelejši del stegna
    il grosso del corpo prsni koš

    2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
    il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
    il grosso della fanteria glavnina pehote

    3. važna oseba, velika živina:
    fare il grande e il grosso postavljati se

    4. groš
    PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno
  • histoire [istwar] féminin zgodovina; zgodba, pripoved; figuré laž, sleparija, pravljica; nevšečnost, sitnost; zadeva

    histoire d'amour ljubezenska zgodba
    histoire ancienne, du moyen âge, moderne, contemporaine zgodovina starega veka, srednjega veka, moderna, sodobna
    histoire de l'art, de la civilisation zgodovina umetnosti, civilizacije
    histoire à dormir debout zelo dolgočasna zgodba
    histoire horrible, humoristique srhljiva zgodba, humoreska
    histoire de la littérature, littéraire slovstvena zgodovina
    histoire naturelle prirodopis
    histoire de rire, de s'amuser vesela, zabavna zgodba
    histoire sainte biblijska zgodba
    histoire universelle, mondiale obča, svetovna zgodovina
    avoir des histoires avec quelqu'un imeti nevšečnosti s kom
    il me cherche une histoire išče prepira z menoj
    être de l'histoire pripadati zgodovini, biti zgodovinski
    faire des histoires delati sitnosti, sitnariti
    il en fait des histoires pour si peu de choses sitnari zaradi takih malenkosti
    faire des histoires à quelqu'un komu polena pod noge metati, delati mu sitnosti
    c'est une histoire que tout cela! vse to je laž, sleparija
    raconter des histoires (figuré) pripovedovati laži, lagati
    que d'histoires! kakšne sitnosti!
    c'est une autre histoire to je nekaj (čisto) drugega
    c'est toute une histoire (familier) to je zelo dolga zgodba
    le plus beau de l'histoire (familier) najlepše, najboljše pri zgodbi (stvari)
    je ne veux pas d'histoires ne maram kakih neprijetnosti, nevšečnosti
    histoire de z (edinim) namenom, da ...
    il est sorti, histoire de fumer une cigarette šel je ven, samo da bi pokadil cigareto
    histoire de rire samo za smeh, samo da se nasmejemo
  • impostura f prevara, sleparija, laž:
    raccontare imposture lagati
  • intuitiven pridevnik
    1. (o lastnosti) ▸ intuitív
    intuitiven pristop ▸ intuitív megközelítés
    intuitivna inteligenca ▸ intuitív intelligencia
    intuitivno spoznanje ▸ intuitív felismerés
    intuitivne sposobnosti ▸ intuitív képességek
    intuitivne zaznave ▸ intuitív érzékelés
    zelo intuitiven ▸ nagyon intuitív
    intuitivni um ▸ intuitív elme
    intuitivno mišljenje ▸ intuitív gondolkodás
    Odločitev je bila čisto intuitivna in izredno pozitivna. ▸ A döntés teljesen intuitív és kivételesen pozitív volt.

    2. (o sposobnosti) ▸ intuitív
    intuitiven človek ▸ intuitív ember
    Je izjemno intuitiven, zato mu ne poskušajte lagati. ▸ Nagyon intuitív, ezért ne próbáljanak meg hazudni neki.
    Ženske smo tudi bolj intuitivne, saj se odločamo na podlagi občutka. ▸ Mi, nők intuitívabbak vagyunk, hiszen a megérzéseink alapján döntünk.

    3. v računalništvu (uporabniku prijazen) ▸ intuitív
    intuitiven sistem ▸ intuitív rendszer
    intuitiven menu ▸ intuitív menü
    intuitiven vmesnik ▸ intuitív interfész
    intuitivna uporaba ▸ intuitív használat
    Stikala in drugi sklopi za upravljanje so namreč preprosti, prijetni na otip ter zasnovani za intuitivno uporabo. ▸ A kapcsolók és egyéb kezelőegységek egyszerűek, kellemes tapintásúak és intuitív használatra tervezték őket.
    zelo intuitiven ▸ nagyon intuitív
    Program je preveč tehničen in premalo intuitiven. ▸ A szoftver túlságosan technikai és nem elég intuitív.

    4. (o terapiji) ▸ intuitív
    intuitivna svetovalka ▸ intuitív tanácsadó
    intuitivna terapevtka ▸ intuitív terapeuta