Franja

gancio m (pl. -ci)

1. kavelj, kljuka:
sospendere il prosciutto a un gancio obesiti pršut na kavelj
gancio di traino avto vlečni kavelj, kljuka
gancio di trazione železn. vlečni kavelj

2. šport kroše (boks)

3. pren. brezobzirnež, lopov

ganforro moški spol lopov

gangster [gɑ̃gstɛr] masculin gangster, zločinec, razbojnik; lopov

Ganove, der, (-n, -n) lopov

ganzúa ženski spol vitrih, kljukec; vlomilec, lopov, slepar

Gauner, der, (-s, -) lopov, baraba, slepar

gorrino moški spol odojek; prašič; lopov

gorrión moški spol vrabec; lopov; ameriška španščina kolibri

conocido como un gorrión poznan kot slab denar
comer como un gorrión zelo malo jesti

gredin, e [grədɛ̃, in] masculin, féminin lopov, ničvrednež, malopridnež, -nica; masculin pluriel sodrga, drhal

gȕba ž
1. med. gobe, lepra: i kad bješe Isus u jednom gradu, i gle, čovjek sav u -i in ko je bil v nekem mestu, je bil tam človek, poln gob
2. vet. garje domačih živali
3. pokvarjenost: kaluđer izgledaše bogobojažljiv, ali pod blagim riječima pun -e
4. pokvarjenec, lopov
5. kresilna goba: guba bukova

gueusard [gözar] masculin lopov, falot, potepuh, klatež

gueux, euse [gö, z] adjectif beraški, prosjaški; masculin berač; potepuh, lopov; féminin beračica; vlačuga, pocestnica

halophanta -ae, m (gr. ἁλοφάντες), šalj. po συκοφάντες tvorjena beseda, ki označuje ovaduha ljudi, ki so navkljub prepovedi izvažali sol, od tod metaf. malopridnež, lopov: Pl.

hȕlja m, ž lopov, podlež, kanalja: -e lepo zbore, ali nitkovski rade

improbus (inprobus) 3, adv. -ē ( improbiter: Petr.) ne dober, torej

1. slab (le pesn.): tako v napol resni psovki: improbe! O. porednež!, improba … merx Pl., improbus … coquus Pl., i. panis Mart.; kot adv. = ne prav pri poznejših tudi v prozi: verba pleraque ignoratione et inscitia improbe dicentium … deflexa ac depravata sunt a ratione recta Gell., improbe indocteque Gell.

2. (nravno) slab, nepošten, zavržen, brezbožen, hudoben, malopriden, malovreden: Pl., S., O., Q. idr. qui eundem et virum optimum et hominem improbissimum esse diceres Ci., improbi sunt, qui pecunias contra leges cogunt Ci., a re publ. civem improbum removere Ci., improbus consul Cn. Carbo fuit Ci., Ballionem improbissimum lenonem agere Ci. igrati; tako poseb. kot pridevek, s katerim govornik označuje politične nasprotnike: neminem fore, qui auderet suscipere contra improbos (naspr. boni) civīs salutem rei publicae Ci.; subst. improbus -ī, m lopov, zlobnež, podlež: quod nemo nisi improbus fecerit Ci.; enalaga: (od človeka) preneseno na stvari: i. appellatio, confessio, cupiditas, defensio, facinus, furtum, largitio, lucrum, mores, quaestus, ratio, rumor Ci.; tako v adv.: multa improbe fecisti Ci., improbissime populum fraudare Ci., improbe mentiri videris Ci.

3. occ.
a) nesramen, predrzen, drzovit, hud, zloben, poreden: scurra improbissimus Ci., os improbissimum, Ci., V., i. puer V. = Amor, i. advena V. bojaželjni, i. fortuna V. muhasta, improbe decerpere oscula Cat. nesramno, improbissime respondere Ci.; o živalih: i. aquila V. kot ujeda (ropar), i. cornix V. ker prerokuje dež, i. anser V., lupus, anguis V. požrešen; pren.: fertur in abruptum magno mons improbus actu V. zla (druga možnost = z velikansko silo!); podobno: i. Siren desidia H.; pozneje pesn. z gen.: nympha improba conubii Stat. poželjiva.
b) nespodoben, umazan, nečist: improba verba, carmina O. = umazane, i. satureia Mart. pohotnost vzbujajoče.

4. metaf. brezmeren, čezmeren, pretiran, prevelik, zelo velik: labor omnia vicit improbus V. vztrajen, i. rabies ventris V. divja lakota; pri poznejših: res etiam deo improba Plin. zelo težavna; potem tudi o bolj konkr. stvareh: i. lumen Sen. ph. premočna, i. genua Col., barbarum villus Plin., arva, tegmina Val. Fl.

impunito

A) agg. nekaznovan

B) m (f -ta) srednjeital. predrznež, predrznica; nesramnež, nesramnica; lopov

impūrō -āre (impūrus) onečastiti (onečaščati), (o)skruniti: Isid., Sen. ph. (?); od tod adj. pt. pf. impūrātus 3 (nravno) umazan, podel: impuratissima cupita Ap.; kot psovka = podlež, zanikrnež, lopov: ille (hic) impuratus Ter., impuratissime Pl.

intrallazzatore m (f -trice) lopov; intrigant

kalàštura slabš.
1. ž razuzdanka: eto, gospodine, našao sam ti babetinu, kalašturu, neku Jegdu pokojnog Vrtirepa udovu
2. m nepridiprav, lopov
3. m in ž potepuški pes

knave [néiv] samostalnik
lopov, podlež, prevarant
karte fant
arhaično deček, fant, sluga