Franja

lok² [ó] moški spol (-a …)

1. oblika: der Bogen; (krivina) die Schweifung, der Schwung

2. gradbeništvo, arhitektura der Bogen (rastoči einhüftiger, eliptični elliptischer, povišani/dvignjeni gestelzter), -bogen (deteljičasti Kleeblattbogen, hrbtičasti Kielbogen, košarasti Korbbogen, konveksni Konvexbogen, konzolni Kragsturzbogen, Konsolbogen, križiščni Vierungsbogen, krožni Kreisbogen, z lestvico Gradbogen, mostni Brückenbogen, nazobčani Zackenbogen, oporni Strebebogen, oprožni Gurtbogen, pahljačasti Fächerbogen, parabolični Parabelbogen, plamenasti Flammenbogen, ploski Flachbogen, podkvasti Hufeisenbogen, polkrožni Rundbogen, premostitveni Überfangbogen, prosti Schwibbogen, ramenski Schulterbogen, razbremenilni Entlastungsbogen, rešetkasti Fachwerkbogen, segmentni Stichbogen, Segmentbogen, slepi Blendbogen, suličasti Lanzettbogen, šilasti Spitzbogen, trilistni [Dreipaßbogen] Dreipassbogen, tudorski Tudorbogen, zastorasti Vorhangbogen, vratni Torbogen)
šablona za loke der Lehrbogen
dolžina loka die Bogenlänge
razpetina loka die Bogenweite
višina loka die Stichhöhe, die Stichpfeilhöhe

3. strelski: der Bogen, -bogen ( športtekmovalni Turnierbogen)

4. na cesti: (zavoj) die Kurve, der Bogen

5. živalstvo, zoologija, anatomija, psihologija der Bogen, -bogen (čeljustni Kieferbogen, goltni Gaumenbogen, rebrni Rippenbogen, refleksni Reflexbogen, škržni Kiemenbogen)

6.
tehnika transportni lok der Förderbogen
tehnika cevni lok der Winkel
elektrika drsni kontaktni lok der Kontaktring
tehnika pri traktorjih: varnostni lok der Schützbügel, Sicherheitsbügel, Überrollbügel
šport pri surfu: der Gabelbaum

7.
v loku im Bogen
figurativno v loku vreči ven/leteti ven im hohen Bogen hinauswerfen/hinausfliegen
prenapeti lok den Bogen überspannen, den Bogen zu straff spannen
v velikem loku se izogniti Xu einen Bogen um X machen
| ➞ → refleksni lok

lók geometrija arc; (obok) arch; (zavoj) curve, bend, turn; (orožje, violinski) bow

napeti lók to bend (ali to draw) the bow
(pre)napenjati lók (figurativno) to push things to extremes
strelec z lókom archer, bowman, pl -men
streljanje z lókom archery
sprožiti lók to discharge a bow, to shoot an arrow
brenkati z lókom to twang
doba uporabe lóka in puščice (strelice) age of the bow and arrow
on preveč napenja lók (figurativno) he claims too much, he aims too high, he has ideas over his station

odprtína (-e) f apertura, fenditura, foro; cavità, orifizio; spiraglio; vano:
anat. nosna, ustna votlina cavità nasale, orale
zadnjična odprtina orifizio anale
fot. odprtina zaslonke apertura del diaframma
bot. prezračevalna odprtina feritoia di ventilazione
grad. odprtina loka campata
navt. odprtina na krovu boccaporto
odprtina za mačko (na dnu vrat) gattaiola
agr. odprtina za seno abbattifieno
navt. odprtina za vrvje bocca di rancio
odprtina za žetone gettoniera

oprsnik samostalnik
1. (del oblačila) približek prevedka ▸ kantáros nadrág felső részeNadaljevanje modnih zgodb, ki spominjajo na tiste iz osemdesetih let, so hlače z oprsnikom in naramnicami. ▸ Az 1980-as éveket idéző divattörténetek folytatása a kantáros nadrág.

2. nekdaj (moško oblačilo) ▸ mellvért, mellény
Poleg loka, ki je brez merilnih naprav, uporabljam se puščice, oprsnik in ščitnik za roko, tok za puščice ter daljnogled. ▸ Az íjon kívül, amin nincs mérőberendezés, nyílvesszőket, mellvértet és karvédőt, vesszőtartó tegezt és távcsövet használok.

3. nekdaj (žensko oblačilo) ▸ mellény, korzettSamozavestno je v hoji in plesu valovila v kratkem oprsniku in nič daljšem hlačnem krilcu. ▸ Magát riszálva magabiztosan vonult egy aprócska korzettben és egy falatnyi nadrágszoknyában,
Gladka koža ploskega trebuha je gledala izpod kratkega oprsnika, zapetega le z enim gumbom. ▸ Lapos hasának sima bőre kilátszott a rövid mellény alól, amelyet csak egy gomb tartott össze.
Leta 1969 so folklorniki iz Beltincev prišli do novih folklornih kostumov, a so se odločili, "da bodo noše podobne starim, zajemale pa bodo naglavno ruto, oprsnik in predpasnik v štirih pastelnih barvah, značilnih za Prekmurje, moška oblačila pa še nadalje iz domačega platna, le telovniki iz črnega blaga". ▸ 1969-ben a belatinci néptáncosok új népviseletet kaptak, de úgy döntöttek, hogy „a viseletek a régiekhez hasonlóak lesznek fejkendővel, mellénnyel és köténnyel, a Muravidékre jellemző négy pasztellszínben, míg a férfiviseletek továbbra is helyi vászonból készülnek, csak a mellényt készítik fekete szövetből”.

4. (pripomoček za vodenje živali) ▸ hám
Nekateri priporočajo tudi takšno pomoč, da psa privežejo s posebnim pasom ali oprsnikom okrog telesa. ▸ Egyesek azt is javasolják, hogy a kutyát speciális biztonsági övvel vagy a testéhez illeszkedő hámmal rögzítsük.

priléči se (-léžem se) | prilégati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. fare bene, piacere:
zjutraj se mi prileže ležati la mattina mi piace crogiolarmi sotto le coperte
dobra kava se zmeraj prileže un buon caffè fa sempre bene

2. calzare, combaciare, connettere; stare, vestire bene; strojn. indentare:
čevlji se prilegajo le scarpe calzano benissimo
plašč se ti odlično prilega il cappotto ti sta, ti si attaglia perfettamente
zgornja in spodnja čeljust, zobna loka se prilegata le due mandibole, i due archi dentari combaciano
strojn. kolesje se prilega l'ingranaggio indenta
rdeča barva se ji prilega il rosso le sta bene, le si addice
obleka se ne prilega dobro vratu l'abito non accolla bene

puščic|a³ ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura (višina loka) die Stichhöhe, Stichpfeilhöhe

radij samostalnik
1. kemija (kemijski element) ▸ rádiumSopomenke: Ra

2. geometrija (polmer) ▸ sugárPovezane iztočnice: hidravlični radij, atomski radij, Bohrov radij

3. (območje) ▸ körzetJe sploh bila v radiju nekaj sto metrov od nas kakšna riba? ▸ Volt egyáltalán valamilyen hal a száz méteres körzetünkben?
Eksplozija je povzročila velik krater, poškodovani pa so bili domovi v radiju 500 metrov. ▸ A robbanás hatalmas krátert hozott létre, 500 méteres körzetben megsérültek a lakóépületek.

4. (o delovanju naprav) ▸ sugárZa vožnjo po mestu pa je zadostoval radij električnega avtomobila. ▸ Városi közlekedéshez elegendő az elektromos autó hatósugara.
Radij delovanja oblikovno nadvse zanimive miške je 10 metrov. ▸ A felettébb érdekes formatervezésű egérnek tíz méter a hatósugara.
Povezane iztočnice: akcijski radij

5. smučanje (o obliki smuči) ▸ rádiusz, sugárUgotavljali so, kako vodljive so smuči pri zamenjavi radija zavoja in pri spremembi ritma smučanja. ▸ Tanulmányozták, hogy mennyire irányíthatóak a sílécek a fordulási sugár és a síelési ritmus megváltoztatásakor.

razpetin|a ženski spol (-e …) die Spannweite, -spannweite (oboka Gewölbespannweite), die Stützweite; (notranja širina) lichte Weite; die -weite (loka Bogenweite, mostu Brückenweite, oboka Gewölbeweite, kril Flügelweite, med nosilci Pfeilerweite, med stebri Säulenweite); letalstvo die Spannweite

shot¹ [šɔt]

1. samostalnik
strel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci
šport met, udarec, strel
šport krogla; strelec
pogovorno fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj
figurativno poskus; poteza v igri
pogovorno ugibanje
tehnično razstrelitev
sleng vbrizg, injekcija, doza (mamila)
pogovorno kozarček, požirek (of gin brinovca)

at a shot s prvim strelom (udarcem), s prvim strelom
a shot at the goal strel (met) na gól
a shot in the locker še ena krogla za izstrelitev, figurativno, pogovorno denar v žepu, zadnja rezerva
like a shot pogovorno kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takoj
by a long shot sleng daleč; zelo
not by a long shot še zdaleč ne, nikakor ne
at the third shot pri tretjem poskusu
out of shot zunaj streljaja ali dometa
within shot v dometu
within ear-shot dovolj blizu, da se more slišati; v slišaju
a shot of cocaine vbrizg kokaina
shot of distress alarmni strel v sili
bow shot strel iz loka
a crack shot, a dead shot mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreši
flying shot strel na premičen cilj
hail of shots toča strelov (krogel)
random shot na slepo dan strel (; figurativno opazka); figurativno ugibanje
he is an excellent shot on je odličen strelec
he is no shot on ne zna streljati
he is a poor shot at solving problems on slabo rešuje probleme
he was (he went) off like a shot kot strela je šinil proč
to be nearer the bull's eye at each shot figurativno pri(haja)ti vedno bliže svoji sreči
I would do it like a shot jaz bi to storil brez pomišljanja
he got several shot(s) in the leg dobil je več šiber v nogo
they did not fire a single shot niti enega strela niso dali
to have a shot at streljati na, figurativno poskusiti
not to have a shot in the locker biti brez streliva, figurativno biti "suh", brez cvenka (denarja)
you have made a bad shot zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste se
to put the shot šport suniti kroglo

2. prehodni glagol
nabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijo

stopalni lok stalna zveza
anatomija (del stopala) ▸ lábboltozat

strél shot

odbojni strél ricochet
strél iz loka shot from a bow
strél na premičen cilj shot at a moving target
indirektni prosti strél šport indirect free kick
toča strélov hail of shots
strél na gol šport a shot at goal
prosti strél (nogomet) free kick
kazenski strél penalty kick, penalty
s prvim strélom with one's first shot
alarmni strél v sili a shot of distress
slep strél blank shot
dati, izstreliti 20 strélov to let off (ali to fire) 20 rounds
niti enega stréla niso dali they did not fire a single shot

tême (-éna) n

1. anat., zool. vertice; ekst. capo, testa:
lase na temenu ima že redke i capelli (della testa) gli si stanno già diradando

2. ekst. culmine, vertice, sommità:
teme kupole, loka la sommità della cupola, il vertice dell'arco

višína (-e) f

1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m

2. livello; ammontare; entità:
določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
višina kazni l'entità della pena

3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
gorske višine cime montuose

4. (stopnja, raven) livello:
obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello

5. muz. altezza:
višina tona altezza del tono

6. mat. altezza; vet.
plečna višina altezza delle spalle
teh. sesalna višina altezza di aspirazione
astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
šport. skok v višino salto in alto
tisk. višina knjižnega hrbta spalla
arhit. višina loka monta
grad. višina stopnice alzata

žabic|a⁵ ženski spol (-e …) glasba (spodnji konec loka) der Talon

εἱαμένη, ἡ ep. nižina, dolina, loka, livada.

ἕλος, ους, τό (ἑλεῖν) loka, barje, močvirje.

κάτω adv. (κατά) 1. na vprašanje kam: doli, navzdol, na tla, κάτω διεχώρει αὐτοῖς imeli so drisko; NT ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal. 2. na vprašanje kje: spodaj, spodnji, v podzemlju, τὸ κάτω τοῦ τόξου spodnji del loka, ἡ κάτω εἰσβολή spodnji vhod; οἱ κάτω a) mrtveci; b) primorci (opp. prebivalci v sredini dežele); τὰ κάτω; c) podzemlje, spodnji svet; d) primorje, ἡ κάτω Ἀσία Mala Azija. – comp. κατώτερος 3 nižji, bolj spodnji, ἀπὸ διετοῦς καὶ κατωτέρω NT (dečke) dveh let in nižje; τὰ κατώτερα spodnji deli sveta = zemlja; sup. κατώτατος 3 najbolj spodnji, najnižji; adv. κατώτατα najbolj spodaj.

κορώνη², ἡ (κορωνίς) 1. obroč(ek) na vratih, s katerim so se pripirala. 2. kavelj na koncu loka, kamor se je pripenjala tetiva.

πῆχυς, εως, ion. εος, ὁ [Et. idev. bhāag'hu-s, nem. Bug; pl. πήχεις, εων, ion. πήχεες, έων, NT πηχῶν, -εσιν, -εις] 1. komolec, laket, pos. podlakti, roka. 2. komolec (kot mera od komolca do konca prstov = 46 cm), laket, vatel. 3. a) pregib, zgib (kjer sta staknjena oba konca loka); b) pl. zavita konca na liri.

πῖσος, ους, τό (πίνω) ep. loka, trata, livada.