Franja

madera ženski spol les, kos lesa

madera blanca, madera blanda mehak les
madera de combustión drva
madera de construcción stavbni les
madera cortada, madera serradiza rezani les
madera dura trd les
madera tratada al vapor parjen les
madera en rollo, madera redonda okrogel les
madera verde svež les
grabado en madera lesorez
descubrir la madera odkriti slabosti kake osebe
tener madera de imeti nadarjenost za

māteria -ae, f in māteriēs -ēī, f (= „matična tvarina“: māter)

1. tvar(ina), snov (iz katere kaj izhaja, se kaj tvori ali vzdržuje): materia rerum Ci. prvina stvari, quaeque de suā materiā grandescere Lucr., materia rudis Lucan. = Kaos, ferri materia Iust. železna ruda, materiam superabat opus O. izdelava je presegala tvarino, delo je presegalo tvarino, tako tudi: materiae non cedit opus Mart.; deum imagines mortalibus materiis in species hominum effingere T.
a) gradivo, surovina: aere praeterea ferroque et linteis et sparto et navali alia materia ad classem aedificandam L., delata materia omnis infra Veliam L., materies parietum Vitr.
b) zidarsko apno: Iust.
c) gorivo, netivo: materiam praebet seges arida O., et habentem semina flammae materiam iactant O.
d) redivo, hranilna snov: materia imbecillissima, media, valentissima Cels.
e) živila ali zaloga živil, živež, hrana: consumere materiam O.; od tod pren.: fortuna temeritati consulis materiam dedit L. je dala hrano (= pobudo) nepremišljenosti, je okrepila nepremišljenost, materia ficti O. zaloga (obilica) domislekov, izmišljenih pretvez.
f) gnoj: Cels., Veg.

2. occ. les, stavbni, tesarski les, lesovje, lesovina: lenta materies Pl., cupam materiā ulmeā aut fagineā facito Ca., omni materiā et cultā et silvestri … utimur … Ci. vse drevje, tako zasajeno kot tudi samoraslo, materiam caedere L., materies vitis Ci. deblovina (naspr. sarmenta, materia caesa C. posekan les), arida, umida C., materia viridis L. svež les, inter librum et materiam Col. med lubjem in deblom, genus surculorum aptum materiae Col. za les in drva; tako tudi pogosto o vejah: Col.; lignorum (drv), materiae (stavbnega lesa) aggestus T., ligna, materiae Plin. iun.; poseb. bruna, debla, hlodi, grede, tramovi: Amm., bipedalis C., directa C. po dolgem položene grede, praeacuta C.

3. metaf.
a) znanstvena, pisateljska ali umetniška tvar(ina), snov, material, predmet, vsebina, gradivo, tema, osrednji predmet, naloga: Q., Sen. ph., Suet., Vell., Amm. (pri vseh obl. materia), materia sapientiae, artis Ci., materia sermonum Ci. ep., materies felix in carmina, materia iocosa O., Aesopus quam materiam repperit Ph., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., crescit mihi materies Ci. predmet (snov) mi raste (se veča, širi) pod roko, materia aequitatis Ci. točka v pravičnosti.
b) vzrok, povod, razlog, priložnost, pobuda, vir: quid odisset Clodium, segetem ac materiem gloriae suae? Ci., materia seditionis Ci., L., Iust., materia belli Cu., Iust., Vell., Suet., Amm., longo materia bello T., plurima ad fingendum materies T., materies fingendi Aur., materies omnium malorum S., aurum, summi materies mali H., materiam quaerere amori O., materiam dare invidiae ali bonitati Ci., materiam praebere criminibus L. povod za sum(ničenje), detrahere materiem sceleri T.; z inf.: materia dicere Ci., Suet., pro materiā O. stvari primerno.
c) duševni zastávek (zametek), duševna zasnova, (duševna) zmožnost, nadarjenost, talent, darovitost, dar, glava, nrav, narava, čud (f.): Q., materies atque indoles Ci., materia ingentis decoris L., angebatur Tullia nihil materiae in viro neque ad cupiditatem neque ad audaciam esse L. da ni nikakor primeren, duritiem silvis depone, non sum materiā digna perire tuā O. zaradi tvoje kot les brezčutne narave.
d) (o živalih) pleme, pasma, vrsta, rod: generosa, vetus Col.

Opomba: Star. gen. materiai: Lucr.

nemus -oris, n (prim. gr. νέμος pašnik, log, gal. nanto = lat. abl. valle)

1. gozd s pašniki (silva = gozd z ozirom na drevesa, a brez pašnikov), gaj, log: Enn. ap. Corn., Fl. idr., agri et nemora Ci., multos nemora silvaeque commovent Ci., quis nemori imperitet, quem armenta sequantur V. pašniku, nemorum iam claudite saltus V., quem toti saltus, quem nemus omne tremit O., nemora quoque et lucos sacros non caedunt modo, sed etiam extirpant Cu., lauri nemora Aur., querna acernaque nemora Sid.

2. pesn. gozd sploh: me gelidum nemus secernit a populo H., montium custos nemorumque Virgo (= Diana) H., nemorum avia lustrat O., densum arboribus nemus O., (hiperbola o zelo košatem drevesu): ingens quercus, una nemus O. velikanski hrast, sam cel gozd.

3. occ. gaj ali log, posvečen kakemu božanstvu: Latiaris Iovis nemora scelere maculare Ci., nem. Angitiae V.; poseb. Nemus -oris, n Némus, Gaj, Dianin gaj (pri Ariciji, gl. tudi nemorēnsis): Ci., Plin.

4. pesn. metaf. drevesni nasad: omne levandum fronde nemus V.; meton.
a) les, drva: strictum acervans nemore congesto aggerem Sen. tr.
b) drevo: nemora alta remotis incolitis lucis Lucan.

palo moški spol palica, kol, batine, les, sramotilni kol, nakoličenje (smrtna kazen); barva aduta

palo de escoba držaj pri metli
palo de favor barva aduta
palo mayor veliki jambor
palo santo palisandrov les
caballo de palo gugalni konj
cuchara de palo lesena žlica
pie, pata de palo lesena noga
dar palos a uno pretepsti koga
recibir (llevar) palos dobiti batine
de tal palo, tal astilla jabolko ne pade daleč od drevesa
andar a palos pretepati se
liarse a palos (con) prepir začeti (z)
matar a palos do smrti pretepsti
terminarse a palos s pretepom se končati

puhlíca ž
1. les, prapor, sedimentna stijena (-te-) blijedožućkaste (-le-) boje od prašine i sitnog pijeska (pe-)
2. prazna, šuplja fraza

rákev -kve ž kbvčeg, mrtvački sanduk, lijes, les

rēgula¹ -ae, f (regere)

1. letev, letva, prekla, palica, tračnica, deska, deščica, poleno, les: Col., Plin., Vitr. idr., quadratas regulas … defigunt C.

2. occ.
a) ravnilo, črtalo, ravnilnik: materia ad regulam exigitur Plin., non egeremus … normis, non regulis Ci. fr. ap. Non.; metaf. ravnilo, ravnalo, merilo, pravilo, smernica, vodilo, načelo, princip, régula; klas. le v sg.: studia naturae regulā metiri Ci., eadem utilitatis, quae honestatis est regula Ci., regula iuris Ci., norma oratoris et regula Plin. iun., regula morum Mart., sub nullam regulam cavere Sen. ph., iustitiae Lact.; pri poznejših piscih tudi v pl.: Cod. I., G., Arn., Prisc., regulae credendi Aug.
b) krak triglifa (tricepa): Vitr.
c) batnica, betov drog pri stiskalu: Vitr.
d) zapornica, loputica, drsnik vodnih orgel: Vitr.
e) regulae = plošče stiskalnice za olje: quod si regulis olea prematur Ulp. (Dig.).

silva (slabše sylva) -ae, f (domnevno iz *(k)selu̯a, morda sor. z gr. ξύλον)

1. gozd, les, hosta, v pl. tudi gozdni (pre)deli ali kosi, gozdna področja: H., Cat., Sen. ph., Stat., Fl., Cl. idr., cum … ex silva in nostros impetum facerent C., silva densa Ci. ep., silvam caedere C. ali decīdere Plin., silva caedua Ca., Varr., Col., incaedua O., laurea Varr. lovoričje, pinea V., Sil. smrečje, saxa, silvas, lapides, montes dissicis dispulueras Naev. ap. Non., nemora silvaque Ci., silvae publicae Ci. državni gozdovi, državne hoste, montes vestiti frequentibus silvis sunt L., conficerent volgo silvas, arbusta cremarent Lucr., silvarum dea (= Diana) O., silvarum numina (= Fauni Satyrique) O., omnia contegi frondibus implexosque arborum ramos silvas committere Cu. (o gozdnih delih); occ. gaj, park: signa in silva disposita Ci., domus amoenitas non aedificio, sed silvā constabat N., ut vellem curvo dinoscere rectum atque inter silvas (nasadi, gaji, parki) Academi quaerere verum H., murus circumdatus silvae Sen. ph.

2. meton.
a) grm(je), grmovje, gošča, goščava, goščavje, hosta, šuma: Col., aut tenuis fetus viciae tristisque lupini sustuleris fragilis calamos silvamque sonantem V., (sc. flos) uno ingentem tollit de caespite silvam V., viridem ab humo convellere silvam V. mirtov grm.
b) pesn. gozdno drevje, sploh drevje, drevesa ali vrsta dreves, tudi (posamezno) drevo: refuga silva Stat., pomaque et Alcinoi silvae V. sadovnjaki, silvarumque aliae pressos propaginis arcus expectant V., silvis horrentia saxa O., nemus omne intendat vertice silvas Pr., Eridanus fractas devolvit in aequora silvas Lucan., silvas rotat amnis Stat., brachia (veje) silvarum Stat., comae (listje) silvarum Stat., silvamque ruentem vicit Mart. (o hrastu), ingens arbor … silvas minores urget Sen. tr.

3. metaf.
a) hosta = gosta (velika) množica, obilica, obilje, veliko število (večinoma pesn.): inmanem aerato circumfert tegmine silvam V. celo hosto (množico, veliko število) kopij, densam ferens in pectore silvam Lucan. celo hosto (množico, veliko število) puščic, omnia nunc contra: vultus gravis, horrida siccae silva comae, nullus tota nitor in cute Iuv.
b) bogata zaloga, bogato gradivo, bogata tvarina (snov, materija), obilo tvarine (snovi, materije), veliko (obilo) materiala, obilje: domi esse ad rem video silvae satis Pl., silva dolorum Pl., silva virtutum et vitiorum Ci.; poseb. o bogati govorniški tvarini: silva rerum Ci., silva atque materia universa omnium argumentationum Ci., omnis ubertas et quasi silva dicendi Ci. gradivo, silvam observationum sermonis antiqui reliquit Suet.; od tod kot naslov spisov (glede na raznovrstnost njihove vsebine): Gell., Suet.; occ. še neurejena tvarina, načrt spisa, osnutek: Q. (10, 3, 17).

Opomba: Pesn. trizložno silva (beri: si-lu-a): aurarum et silvae metu H., nunc mare, nunc silvae H.; star. gen. silvai: pinus proceras pervortunt: omne sonabat arbustum fremitu silvai frondosai Enn. ap. Macr.

timber [tímb]

1. samostalnik
stavbni les; hlod, bruno
množina debla, drevje, stebla; gozd
ameriško, figurativno les, snov, kaliber, kov
lov ovira, ograda, ograja
množina, mornarica ogrodje, rebra (ladje)

a man of his timber človek njegovega kova

2. prehodni glagol
tesati; graditi
mineralogija podpreti z lesom; opažiti, obiti z lesom

3. pridevnik
lesen

timber forest visok gozd
timber trade lesna trgovina
timber work tramovje, gredje

trúga ž (srvnj. truhe)
1. mrtvačka škrinja, lijes, les, sanduk, kovčeg: položiti mrliča v -o
2. sanduk na kolima za prevoz rasute robe: truga peska

wood¹ [wud]

1. samostalnik
gozd, dobrava, log; les; stavbni les; lesen predmet; sod, čeber, brenta
množina vrste lesa; lesorez, klišé

the woods glasba lesena pihala
white wood beli les
fire wood drva
seasoned wood suh les
wine from the wood vino (naravnost) iz soda
to be out of the wood biti iz gozda, figurativno biti iz težav, biti zunaj najhujšega
don't halloo till you are out of the wood (ameriško woods) ne veseli se prezgodaj!
he cannot see the wood for the trees od samih dreves ne vidi gozda, figurativno zaradi prevelikih podrobnosti izgublja iz vida celoto

2. pridevnik
lesen; v gozdu rastoč ali živeč, gozden

he is wood from the neck up pogovorno neumen je kot noč

деревина́ -и́ ж., lés -á m., lesovína -e ž.

дерево n drevo; les; pl.
деревья drevje

де́рево -а с., drevó -ésa s., lés -á m.

• хво́йне де́рево íglavec

топляк m les, ki je nekaj časa ležal v vodi

abedul moški spol breza; brezovina, brezov les

Abfallholz, das, odpadni les

Abrúci les Abruzzes

acicalador moški spol gladilec, loščilec; gladilni les

agáloco moški spol alojin les