Franja

lép (-a -o)

A) adj.

1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole

2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati

3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)

B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte

lép hermoso; bello ; (čeden, zal) bonito ; (oseba) fam guapo

lep kot kip de belleza escultural
lepe (prazne) besede palabras f pl hueras
lepa priložnost una magnífica ocasión
lepo slovstvo literatura f amena, bellas letras f pl
lepi spol el bello sexo
lepe umetnosti las bellas artes
lepo vreme je hace buen tiempo
lepa vsota (fam) una bonita suma
lepa hvala! ¡muchas gracias!
na lepem de improviso, de repente
z lepim por la(s) buena(s), amistosamente
zaradi tvojih lepih oči por tu cara bonita
to je lepo od tebe eres muy amable
ti si mi lep prijatelj! (ironično) ¡valiente amigo eres tú!

lépiti (-im)

A) imperf. ➞ zalepiti

1. incollare, appiccicare; attaccare:
lepiti znamke incollare i francobolli
lepiti plakate attaccare i manifesti
lepiti na karton cartonare

2. (imeti lepilno moč) attaccare

B) lépiti se (-im se) imperf. refl.

1. attaccarsi, appiccicarsi (tudi ekst.):
od žeje se jezik kar lepi na nebo dalla sete la lingua si appiccica al palato
od spanca se mu lepijo oči gli si chiudono gli occhi dal sonno
lepiti se komu na pete star sempre dietro a qcn.
oči se lepijo na stvareh mangiare con gli occhi

2. knjiž. lepiti se od (odlepljati se) staccarsi

leucophorum -ī, n (gr. λευκοφόρον) lepilo za zlato = lepilo, s katerim se lepi zlato na les: Plin.

ljȅto s (ijek.), lȅto s (ek.) poletje: babino, bablje ljeto lepi in topli jesenski dnevi; martinsko ljeto toplo in lepo vreme okoli martinovega; na kukovo ljeto ob svetem nikóli; Staro ljeto staro leto; Novo ljeto novo leto

logé, e [lɔže] adjectif

vin masculin logé vino v sodu
nous voilà bien logés! (familier) v lepi kaši smo!
logé et nourri s stanovanjem in hrano

lúč (-í) f

1. luce:
luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
neonske, plinske luči luci al neon, a gas
signalne luči luci segnaletiche
avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
stikalo za luč interruttore della luce
rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

4. (svetloba) luce:
dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
sončna luč luce solare, del sole
bleda, močna luč luce fioca, forte
mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

5. pren. redko lume:
on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
luč resnice la luce della libertà
luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

7. pren.
predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
iti z luči togliersi dalla luce
človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
zagledati luč sveta venire alla luce
prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
filoz. naravna luč luce naturale
rel. večna luč lampada perpetua
navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
gled. odrske luči luci della ribalta
avt. zavorne luči luci d'arresto
zelena, rdeča luč luce verde, rossa
utripajoča luč luce intermittente

luk moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Lauch (dišeči Wohlriechender Lauch, divji Schlangen-Lauch, gorski Berg-Lauch, gredljasti Gekielter Lauch, lepi Schöner Lauch, modri Blauer Lauch, narcisnocvetni Narzissenblütiger Lauch, oblasti Kugel-Lauch, okrogli Runder Lauch, orjaški Riesen-Lauch, poletni Sommer-Knoblauch, robati Kanten-Lauch, vinograjski Weinbergs-Lauch, zelenjadni Kohl-Lauch, zimski Winter-Lauch, die Winterzwiebel, zlati Gold-Lauch, okrasni der Blumenlauch)

luskonož|ec [ó] moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija plazilec: der Flossenfuß (navadni Gewöhnlicher)
lepi luskonožec Schmuck-Flossenfuß

marchandise [-šɑ̃diz] féminin trgovsko blago, roba

marchandise de premier choix prvovrstno blago
marchandises pluriel de contrebande tihotapsko blago
marchandises disponibles, sur place razpoložljivo blago
marchandise (de qualité) moyenne povprečno blago
marchandise de rebut izvržek
marchandise d'usage journalier blago za vsakdanjo rabo
marchandises en grande, en petite vitesse brzovozno, vozno blago
accaparement masculin de marchandises kopičenje blaga
circulation féminin, trafic masculin des marchandises blagovni promet
dépôt masculin, entrepôt masculin de marchandises skladišče blaga
échange masculin des marchandises izmenjava blaga
fourniture féminin de marchandises dobava blaga
gare féminin de marchandises tovorna postaja
train masculin de marchandises tovorni vlak
étaler, vanter sa marchandise ponujati, hvaliti, figuré ne skrivati svojega blaga
ne pas farder sa marchandise pokazati stvari kakršne so
faire valoir sa marchandise (figuré) pokazati stvari v lepi luči
tromper sur la marchandise prodajati nepristno blago, figuré dati drugo stvar, kot smo pa obljubili

metropola samostalnik
1. (glavno mesto) ▸ metropolisz, világváros, metropolisDunaj je na lestvici svetovnih metropol po kakovosti življenja zelo visoko. ▸ Bécs a világvárosok rangsorában az életminőség szempontjából nagyon magas helyet foglal el.

2. (središče dejavnosti) ▸ metropolisz, metropolisLepi in mladi v Los Angelesu iščejo priložnost za uspeh v filmski metropoli. ▸ A szépek és a fiatalok Los Angelesben keresik a filmmetropoliszban rejlő siker lehetőségét.

mouler [mule] verbe transitif, technique vlivati; (iz)oblikovati; napraviti odlitek

mouler des briques, des caractères d'imprimerie oblikovati opeke, vlivati tiskarske črke
mouler une lettre v lepi pisavi napisati pismo
mouler sur napraviti po modelu, prilagoditi
se mouler (obleka) tesno se prilegati

nȍkat -kta m, mest. na nòktu, mn. nȍkti rod. nokátā in nòktijū
1. noht: nokti na ruci, na nozi; boriti se noktima i zubima, noktima i mislima; gori mu pod noktima; nema ni toliko koliko je crno ispod noktiju; sad mu je dogorjelo do nokata; držati se koga, uz koga kao -uz meso; paziti se s kim kao nokat i meso živeti s kom v lepi slogi; imati dugačke nokte imeti dolge prste, krasti; zakopati nokte u ledinu pobegniti
2. krempelj
3. lemeževa konica
4. voj. zob: istaknuti dio, deo na obarači puške zove se nokat

occāsiō -ōnis, f (iz *ob-cād-tiō iz glag. occidō < *oc-cadō)

1. prilika, priložnost, ugoden čas, ugoden trenutek, ugoden hip (abs., z inf., z ut in cj.): Pl., Ter., H., Plin., Sen. ph., Q., Suet. idr., tempus actionis opportunum Graece εὐκαιρία, Latine occasio appellatur Ci.; s subjektnim gen.: o. temporis C.; z objektnim gen.: o. liberandae Graeciae N., aggrediendi commoda Corn., victoriae, laudis C. ali fugae Cu. za beg; tudi s praep.: ad Asiam occupandam Ci., per occasionem S., L. = occasione datā N. ali oblatā Ci. idr. = ob ugodni (lepi) priložnosti, ex occasione (naspr. ex destinato hote) Suet. ob priložnosti, ob priliki, ad occasionem aurae evehi Suet. ob ugodnem vetru; occasionem amittere C., L. = omittere Ci. = praetermittere C. = occasioni deesse N., L. zamuditi, ne oprijeti se, ne izkoristiti, occasione uti Cu., C. oprijeti se priložnosti, izkoristiti priložnost.

2. occ.
a) priložnost za izvedbo udara, priložnost za udar (naskok, napad), sam naskok, napad: occasionis esse rem, non proelii C. da gre za udar, ne za spopad, occasionibus imminere Front., occasiones quaerere Sen. ph., piratis omnes occasiones indicare Sen. rh.
b) priložnost kaj imeti, imovina, premoženje, zaloga, množica: oleae rara o. est Col., nec esset cortinis attolendis lapidum o. Plin.
c) spodoben način, kako si pomagati iz česa, dobra pretveza, dostojen izgovor (gr. ἀφορμή): hac illi opus est occasione, ne eum talium precum pudeat Q., cum occasiones et ex causis et ex dictis adversariorum … oriuntur Q. — Pooseb.: Ph., Aus.

oesypum -ī, n (gr. οἴσυπος)

1. ójsip = mastni pot in nesnaga, ki se lepi na neoprani ovčji volni: Plin.

2. ójsip, izvleček iz te nesnage kot lepotilo rim. dam: O., Plin.

oklevanje samostalnik
(omahovanje) ▸ habozás, hezitálás, tétovázásTokrat je brez oklevanja sprejel ponudbo, da pride na Bled. ▸ Ezúttal habozás nélkül elfogadta az ajánlatot, hogy jöjjön Bledre.Fant je po trenutku oklevanja ubogal. ▸ Pillanatnyi habozás után a fiú engedelmeskedett.Tudi o lepi Heleni ne vemo, kakšna je bila, zato so se v filmu šele po dolgem oklevanju odločili, da bo plavolasa. ▸ Szép Helénáról sem tudjuk, milyen volt, ezért csak hosszú hezitálás után döntöttek úgy, hogy szőke lesz a filmben.
Po dolgem oklevanju je sprejela zaposlitev v mednarodnem podjetju. ▸ Hosszas hezitálás után elfogadta az állást a nemzetközi vállalatnál.

pàpučica ž
1. copatica
2. zool. paramecij, Paramaecium caudatum
3. gospina papučica bot. lepi čeveljc, Cypripedium calceolus

par [par] préposition čez, iz, k, na, ob, od, po, prek, pri, skozi, v, za, zaradi

aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
vol masculin par le pôle polet čez tečaj
par curiosité iz radovednosti
par amour, devoir iz ljubezni, iz dolžnosti
par bonheur k sreči
par an na leto, letno
une fois par semaine enkrat na teden
par douzaines na ducate
par homme na človeka
par moitié na polovico
par toute la terre na vsej zemlji
couper par morceaux razrezati na kose
savoir tout par cœur znati vse na pamet
tomber par terre, être assis par terre pasti na zemljo, sedeti na zemlji
par mer calme ob, pri mirnem morju
par un beau clair de lune ob lepi mesečini
par le côté od strani
par Molière od Molièrea
par soi-même sam od sebe
vaincu par César premagan od Cezarja
par ce que po tem, kar
par sottise, par bêtise po neumnosti
deux par deux po dva in dva
par la poste po pošti
par la ville, par le pays po mestu, po deželi
voyager par mer, terre, par voie aérienne, par voie maritime potovati po morju, po kopnem, z letalom, z ladjo
passer par Paris iti, potovati prek Pariza
par bonheur k sreči, na srečo
par 30 degrés pri 30°
furer par prisegati pri
par tout ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj sveto
par la fenêtre, la porte skozi okno, vrata
c'est passé par tant de mains to je šlo skozi toliko rok
par temps de brouillard, par mauvais temps v meglenem, v grdem vremenu
par tous les temps v vseh časih
par petites bouchées v majhnih grižljajih
jour par jour dan za dnem
par la main za roko
par tous les moyens z vsemi sredstvi
par 30 voix contre 100 s 30 glasovi proti 100 glasovom
par 2 à 1 (sport) z 2: 1
prouver par des exemples dokazati s primeri
punir par la famine kaznovati z gladom
venir par auto priti z avtom
voyager par le train potovati z vlakom
de par ordre na ukaz, v imenu
de par le roi na kraljev ukaz
de par la loi v imenu zakona
aller de par le monde iti po svetu
par-ci, par-là tu pa tam, sem in tja, včasih
par écrit pismeno
par le temps qui court v tem trenutku
c'est par trop difficile to je pretežko
commencer par dire sprva, spočetka reči
finir par dire končno reči
par manque de temps zaradi pomanjkanja časa

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.

Phaōn¹ -ōnis, m (Φάων) Fáon, lepi mladenič z Lezbosa, ljubljenec pesnice Sapfo: O., Plin., Aus., Serv.; preg. o človeku, ki se ne meni za ljubezen ženske (ker Faon ni ljubil Sapfo): nam nulli mortali scio obtigisse hoc nisi duobus, tibi et Phaoni Lesbio, tam † vivere ut amaret Pl.