Franja

pēstilentiōsus 3 (pēstilentia)

1. kužen: locus Ulp. (Dig.), ulcera Ulp.

2. metaf. poguben, kvaren, škodljiv: Manichaei doctrina, desideria Aug.

poisonous [pɔ́iznəs] pridevnik (poisonously prislov)
strupen
figurativno kvaren, kužen, škodljiv
pogovorno ogaben (človek, vreme itd.)

ponzoñoso strupen; kvaren, poguben

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

verderblich pokvarljiv; moralisch: poguben, kvaren

viciateur, trice [-tœr, tris] adjectif kvaren

virus [váiərəs] samostalnik
(kačji) strup
medicina virus; strupena klica
figurativno moralni strup, strupenost, zlobnost, hudobnost; kvaren, poguben vpliv

virus disease virusna bolezen
the virus of rabies virus stekline

vitiable [víšiəbl] pridevnik
pokvarjen, kvaren

вредный škodljiv, kvaren; (lj.) hudoben

губительный poguben, kvaren, uničujoč, škodljiv

dētrīmentōsus 3 (dētrīmentum) zelo kvaren, zelo poguben, zelo škodljiv: C.

pervertisseur, euse [-sœr, öz] adjectif nravno kvaren; masculin kvarilec nravi

roman masculin pervertisseur nravno kvaren roman, šund

upas [jú:pəs] samostalnik
(= upas tree) botanika drevo upas, čigar sok na Javi domačini uporabljajo za zastrupljanje svojih strelic; strup iz tega drevesa
figurativno strup, kvaren vpliv

desfavorable neugoden, škodljiv

influir desfavorablemente imeti kvaren vpliv

δηλήμων, ονος 2 (δηλέομαι) ep. ion. poguben, kvaren, škodljiv; subst. ὁ škodljivec, pokončevavec, zlotvor.

ἐπι-ζήμιος 2 (ζημία) škodljiv, kvaren.

ζημιώδης 2 (εἶδος) škodljiv, kvaren.