Franja

тлетворный (zast.) kužen, nalezljiv; poguben

чумной (o)kužen

contāctus -ūs, m (contingere), neklas. beseda za klas. contāgiō,

1. dotik, dotikanje: Cels., Col., Plin., Plin. iun. idr., (Harpyiae) diripiuntque dapes contactuque omnia foedant V., contactus aegrorum vulgabat morbos L., c. sanguinis O., refugitque viriles contactus O.

2. occ. kužen dotik, kužen vpliv, okužba, okuže(va)nje, nalezenje: vulgati contactu in homines morbi L., pollui cuncta sanie, odore, contactu T., plures infecti quasi valitudine et contactu T.

3. pren. kužno dotikanje (v moralnem smislu), poguben (kvaren, škodljiv) vpliv, okuže(va)nje (okuženost) nravi: S. fr., Sen. ph., Prud., discedite a contactu T., oculi intacti a contactu dominationis T., (provinciae) in favorem aut odium contactu valentiorum agebantur T., ceterae legiones contactu … bellum meditabantur T. po slabem zgledu zapeljane.

contāgiō -ōnis, f (contingere)

1. dotik, dotikanje; vpliv, vplivanje: cum est somno sevocatus animus a … contagione corporis Ci., quibus (animis) fuisset nimia cum corporibus contagio Ci., funestari contionem contagione carnificis veto Ci., c. naturae, rerum Ci.; pren. (o osebah) družabno dotikanje, občevanje s kom: ab omni mentione et contagione Romanorum abstinere L.

2. occ. kužen dotik, okuže(va)nje, nalezenje: Ca., Enn. ap. Ci., Pl., Col., pestifera L., ministeria invicem et contagio ipsa vulgabant morbos L., contagionem luis importare Plin., contagione morbosi pecoris perire Dig.

3. pren. okuže(va)nje nravi = poguben (kvaren, zli) vpliv, slab zgled, sooskrumba: Plin. iun., Fl., Lact., ubi contagio quasi pestilentia invasit S., Tusci fere omnes consciverant bellum; traxerat contagio proximos Umbriae populos L.; pogosto z gen.: c. conscientiae, illius sceleris, aspectūs Ci., imitandi belli Ci. okužljivo hlepenje, belli, criminis, facti dictive, furoris, illius mali L.; v pl.: contagiones malorum, quae a Lacedaemoniis profectae manaverunt latius Ci. zla, ki so prišla od Lakedajmoncev in se širila kakor kuga.

contāgium -iī, n (contingere), pesn. in poklas. beseda za klas. contāgiō; ker contāgiō ni uporabna beseda za daktilski metrum, so si najprej daktilski pesniki uvedli heteroclitum pl. contāgia -ōrum, n, od tod pa poklas. pisci še sg. contāgium (prim.: contagionem esse dicendum, non contagium P. F.)

1. vplivajoč dotik, dotikanje, vpliv, vplivanje: Gell., corporis atque animai mutua vitalis discunt contagia motus Lucr., contagium nimii umoris Plin., feminei generis contagia Mart.

2. occ. kužno (skrunilno) dotikanje, kužen (skrunilen) dotik, okuže(va)nje, nalezenje: nec mala vicini pecoris contagia laedent V., priusquam dira per incautum serpant contagia vulgus V. preden se razpase … kuga, nulla nocent pecori contagia H., contagia morbi Lucr., Sil. ali contagium morbi Cu. nalezljiva bolezen, contagium pestilentiae Plin. ali funestae pestis Cod. Th., agere contagia late O., contagium foedum carnificis Plin. iun.

3. pren. okuže(va)nje nravi = poguben (kvaren, zli) vpliv, slab (kvaren) zgled: aegrae contagia mentis O., contagia scelerum Lucr., cum tu inter scabiem tantam et contagia lucri (= inter scabiem contagiosam lucri) nil parvum sapias H. obdan s kužno, na daleč razširjeno gobavostjo dobičkaželjnosti.

contāmen -inis, n (nam. *contag[s]men iz contingere) dotik, dotikanje, poseb. kužno (skrunilno) dotikanje, kužen dotik, okuže(va)nje, nalezenje: Tert., M.

fétidité [-dite] féminin smrad; kužen smrad

infection [-ksjɔ̃] féminin okužba, okuženje; kužen smrad; figuré okužitev, zastrupitev

c'est une infection strašen smrad je tu
foyer masculin d'infection infekcijsko ognjišče

mefite¹ f knjižno smrad; kužen zrak

pestilence [-lɑ̃s] féminin, vieilli kužna bolezen (zlasti kuga); kužen smrad

tābificus 3 (tābēs in facere)

1. topeč, taleč, razjedajoč, uničujoč: radii (sc. solis) Lucr., aër Lucan. kužen, Suet., caeli vitia Sen. tr., terram edisse iis tabificum est Plin.

2. metaf. uničujoč, moreč: mentis perturbationes Ci., cogitationum tabificarum febribus aestuare Aug.

vitiō -āre -āvī -ātum (vitium)

1. (po)habiti (pohabljati), (po)kvariti, (s)kaziti, pokaziti, izpriditi (izprijati), spriditi (sprijati), (o)škodovati, poškodovati: Col., Plin., Suet. idr., vitiata teredine navis O., non et … Hypanis … , qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., decens facies longis vitiabitur annis O., loliis oculos vitiantibus O., oculi vitiantes omnia visu O., (sc. avidae volucres) vitiant caenis corpora rapta suis O., curis vitia tum corpus amaris O., ossa vitiata Cels., stomachus morbo vitiatus Sen. ph., expulit offenso vitiatum pollice talum Mart., illa (sc. vina) integrum perdunt lino vitiata saporem H. skozi platno precejena, mala … vitiato melle cicuta H. (= cicuta, qua mel vitiatum est = mel cicutā vitiatum) s hudim (strupenim, smrtno nevarnim) trobelikovcem pomešana medica, vitiatus aper H. že trohneči (naspr. integer), vitiatae aurae O. (o)kužen zrak.

2. metaf.
a) (ženske) skruniti, oskruniti (oskrunjati), posiliti (posiljevati), onečastiti (onečaščati): virginem Ter., Ca. ap. Gell., Sen. rh., Q., Gell.; subst. vitiātae -ārum, f oskrunjenke, posiljenke, onečaščenke: vitiatarum electiones T. izbira oskrunjenk (tj. zakon z zapeljivcem oz. posiljevalcem ali njegova smrt; prim.: stupratae datur optio eligendi mortem raptoris aut nuptias Ps.-Q. (Decl.)); pesn. meton.: vitiati pondera ventris O.
b) ponarediti (ponarejati), potvoriti (potvarjati), prirediti (prirejati), narediti (delati) kaj neveljavno: Vell., Dig. idr., comitiorum et contionum significationes interdum verae sunt, nonnumquam vitiatae et corruptae Ci., senatus consulta … , quae antea arbitrio consulum supprimebantur vitiabanturque L., falsas (podtaknjeno) esse (sc. litteras) et a scriba vitiatas L., vitiatam memoriam (zgodovina) funebribus laudibus reor L., pecunias vitiare Eutr. protipravno voliti (zapustiti v oporoki).
c) occ. (kot t.t. avgurskega jezika) zaradi neugodnih znamenj kaj razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) za neprimerno ali napačno izbrano in s tem preprečiti: vitiare dies (za popis rimskega državljanstva (census) določene dni) Ci. ep., auspicia Messala ap. Gell. preprečiti ptičegledje (ki so ga prirejali višji oblastniki pred volilnimi zbori (comitia) rimskega ljudstva).

λοιμώδης 2 (εἶδος) kužen, nalezljiv.