Franja

cycle [siklə] masculin krog; ciklus; doba, perioda; bicikel; physique število nihajev

cycle à deux, à quatre temps (automobilisme) dvo-, štiritakten krožni proces
cycle épique epski ciklus
premier cycle (d'études) 6., 5. in 4. razred francoskih srednjih šol
cycle des saisons ciklus letnih časov
industrie féminin du cycle kolesarska industrija
cycle solaire doba 28 let
cycle-car masculin zelo majhen avto

cyclus -ī, m (gr. κύκλος)

1. krog, kolobar: cycli axium Isid. valji.

2. pren.
a) astr. časovni krog, kolobar let, cikel: cyclus paschalis Isid. velikonočni kolobar, vrsta 95 let, c. lunae Isid. mesečni (lunin) krog, vrsta 19 let.
b) medic. periodična menjava zdravil: Cael., P. Veg.

encyclios -on (gr. ἐγκύκλιος) krog (= popolno celoto) tvoreč: encyclios disciplina ali encyclios omnium doctrinarum disciplina Vitr. splošna izobraženost v raznih vedah in umetnostih, ki si jo je moral pridobiti vsak svobodni Grk, preden se je začel pripravljati na svoj poklic, splošno znanje, enciklopedijsko znanje, enciklopedija (= ἐγκύκλιος παιδεία).

entourage tujka franc. m krog, spremstvo:
un entourage politico politični krog

evoluzione f

1. razvoj, evolucija

2. biol. evolucija

3. premik, manever, obrat, krog:
l'aereo descrisse un'ampio evoluzione letalo je zarisalo širok krog

giro

A) m

1. krog; obod, obseg:
il giro delle mura krog obzidja
prendere in giro pren. norčevati se, šaliti se
distaccare, battere di un giro l'avversario šport prehiteti nasprotnika za cel krog

2. kroženje, vrtenje, obrat:
i giri dei pianeti kroženje planetov
i giri del motore obrati motorja
giro di vite pren. omejitveni poseg, restrikcija
essere su di giri biti razvnet, razpoložen
essere giù di giri biti potrt, pobit
giro d'orizzonte pren. splošen pregled, pregled v glavnih črtah
giro di boa pren. odločilen preobrat

3. pot, obhod:
il giro del medico per le visite zdravniška vizita
fare un giro turistico dei laghi napraviti turističen izlet k jezerom
giro artistico šport umetniška turneja
donna di giro prostitutka

4. ekst. pot, hoja, sprehod:
andare in giro iti na potep
fare un giro in città iti po mestu

5. šport (kolesarska, avtomobilska) dirka:
giro d'Italia dirka po Italiji
giro di Francia dirka po Franciji

6. obtok, kroženje, pot, potek:
il giro del denaro denarni obtok
il giro della pratica admin. potek zadeve, postopek v zadevi
mettere in giro voci tendenziose širiti tendenciozne govorice

7. pren. časovno obdobje:
nel giro di tre mesi si ammalò e morì v treh mesecih je zbolel in umrl

8. vrsta, izmena:
è il vostro giro vi ste na vrsti

9. krog, krogi, področje, okolje:
il giro dello spionaggio industriale področje industrijskega vohunstva
essere nel giro degli stupefacenti biti vpleten v trgovino z mamili
un giro losco sumljivi ljudje, sumljiva druščina
essere nel giro imeti trdno zaslombo, imeti dobre zveze

10. pren. poslovanje:
giro d'affari poslovni promet, realizacija

B) agg. mat.
angolo giro polni kot

girone m

1. lit. krog (v Dantejevem Peklu in Vicah)

2. šport kolo:
girone di andata spomladansko kolo, prvi del prvenstva
girone di ritorno jesensko kolo, drugi del prvenstva

3. držalo vesla

gyre [džáiə] poetično

1. samostalnik
krog; kroženje; spirala
škotsko čarovnica

2. neprehodni glagol
krožiti

gȳrus -ī, m (gr. γῦρος), večinoma pesn. in poklas. beseda, klas. le metaf.,

1. krožno gibanje, kroženje, krog, kolobar, lok, zavinek, ovinek: TIB., COL., LUCAN., STAT., volat (telum) ingenti gyro V., anguis ... septem ingens gyros, septena volumina traxit V. se je zvila v sedem kolobarjev, v sedem krivin, eludit (Camilla) gyro interior V., gyros per aëra ducere O. krožiti (o pticah), flectitur in gyrum (milvus) O., redit (valpes) in gyrum O. se vrne v krogu, gyros agitare SEN. FR. (o ribi), apes gyros volatu edunt PLIN., grues gyros quosdam in decoro cursu peragunt PLIN., in gyrum euripo addito SUET. krog in krog, linea in gyrum reflexa M. krožnica, maeandros facere et gyros AMM.; pren.: in illis dialecticae gyris atque maeandris consenescas GELL.

2. occ.
a) krožni obrat, okret (pri jahanju): equi gyros dant V. se obračajo (sučejo) v krogu, gyros carpere V. ali in gyros ire O. v krogu teči, variare gyros T. raznovrstne kroge delati, raznovrstne krožne obrate izvajati.
b) meton. torišče za konje, tekališče, jahališče: gyrum pulsat equis PR. = konje drevi na (po) torišču; pren. predpisana pot, prizorišče, področje, poprišče: ex ingenti quodam oratorem immensoque campo in exiguum gyrum compellere CI., homines effrenatos in gyrum rationis et doctrinae duci oportet CI., angustissimo gyro ingeniorum impetūs refringere PLIN. IUN.

3. pesn. metaf. krog = krožni tek časa, časovni tek: bruma nivalem interiore diem gyro trahit H. v notranjem (manjšem) krogu, tako da je dan krajši, simili gyro PH. v enakem časovnem teku, gyro breviore bigas lunae flecti SEN. TR., augustissimum habet dies gyrum SEN. PH. – Vulg. soobl. goerus -ī, m: NON., PROB. (?).

heat¹ [hi:t] samostalnik
vročina, toplina, toplota; žar, gorečnost, strast; silovitost; jeza, razjarjenost; višek napetosti; spolni nagon, spolna razdraženost živalskih samic
šport posamezen tek, krog
množina tekmovanje v teku
ameriško, sleng pritisk, nasilje

pravno in the heat of passion v afektu
at one heat na en mah, v enem teku
in the heat of the battle sredi največje borbe
in (ali on, at) heat spolno razdražena (samica)
a bitch in heat psica, ki se goni
šport a dead heat neodločen izid teka
šport the trial (ali preliminary) heat izločilni tek
šport the final heat finalni tek
ameriško, sleng to turn on heat ostro poseči vmes
ameriško, sleng to turn the heat on s.o. pritisniti na koga
ameriško, sleng the heat is on ostro je, nevarno je
ameriško, sleng the heat is off pomirilo se je, ni več nevarnosti
prickly heat pršica

inél -e n

1. obroč, krog, kolobar, člen

2. prstan

3. bot. letnica

Kreis, der, (-es, -e) krog (tudi Mathematik); Verwaltung: okrožje; (Arbeitskreis) skupina; aus dem Kreis von (Mitgliedern) izmed; im Kreise v krogu; sich im Kreise drehen krožiti, vrteti se; figurativ vrteti se v krogu; Kreise ziehen figurativ imeti posledice

krílo s
1. krilo, perut, perutnica: ptica udara -ima; orao leti pomoću krila; podrezati komu -a; spržiti komu -a; plivati na -ima ljubavi; biti čije desno krilo biti komu v veliko pomoč; čovjek slomljenih krila; pridići, podići kome -a opogumiti koga, pomagati komu; dati -a nogama, petama ekspr. pobegniti kar najhitreje; dobiti -a opogumiti se; porasla su mu -a postal je pogumnejši, aktivnejši, bolj samostojen; raširiti -a
2. krilo: krilo aviona, letilice; krilo prozora, vrata; krilo šatora; šatorsko krilo; desno i lijevo, levo plućno krilo
3. krilo, trakt: krilo kuće, zamka, palače
4. list: djetelina od četiri -a; Ćopić je, kako se kod nas govori, krajiška detelina od pet krila
5. naročje, krilo: uzeti dijete u krilo; mekano je krilo materino; služba mu je pala u krilo nepričakovano je dobil službo
6. krog, sredina: živjeti u -u porodice

krûg m, mest. u krúgu, mn. krȕgovi
1. krog: jednačina, jednadžba -a; životinjski krug zodiak; kvadratura -a; Sunčev krug; Mjesečev krug; začarani, magijski krug; polarni krug; opisati, povući krug; slomiti krug; u bogatim gradanskim krugovima; gimnastika na krugovima; motaju, vitlaju, stvaraju mu se krugovi pred očima; vrtjeti se u krugu; voj. na lijevo, na levo krug
2. pristojnost, torišče, področje: u -u tvoje vlasti; krug rada
3. krog, okolje: porodični krug
4. krožnik: na stijenama vise krugovi i zdjele
5. dvorišče: kasarnski, bolnički, logorski krug

lap² [læp] samostalnik
prevesa, prevesni del; posamezen navoj (vrvi), svitek (bombaža na valju); brusilnik (za drago kamenje in kovino)
šport krog (dirka)

šport, pogovorno two laps tek na 800 metrov
šport bell (ali final) lap zadnji krog
tehnično half lap prekrivalen spoj

naovítak -tka m krog, v krogu zbrana množica: svi ostali stadoše u naovitak oko njih

o [ou]

1. samostalnik (množina O's, Os, Oes, o's, os, oes)
Črka o; ničla, nič; okrogel predmet, krog

2. pridevnik
petnajsti

two o three 203 (telefon)

ōrbe m

1. krog, krožnica, orbita

2. krogla, globus, obla; pren. svet:
l'orbe terracqueo, terrestre zemeljska obla, Zemlja

orbe moški spol krog; zemeljska krogla; svet

orbe de la tierra, orbe terráqueo zemljekrog

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.