Franja

Zadetki iskanja

  • òrao órla m, mn. òrlovi zool. orel, Aquila: orao krstaš zool. kraljevi orel; suri orao zool. planinski orel; orao kliktaš zool. mali klinkač; orao klokotaš zool. veliki klinkač; orao zmijar zool. kačar: orao ribar zool. belorepec, postojna; dvoglavi orao; natjerala orla zla godina da zimuje medu kokoškama včasih se moraš znajti tudi v položaju, ki bi sicer bil nesprejemljiv; astr. Orao
  • orel [ô] moški spol (orla …)

    1. živalstvo, zoologija der Adler (planinski Stein-Adler, kraljevi Kaiser-Adler, stepski Steppen-Adler)
    čopasti orel Kronadler
    jezerski orel Seeadler (belorepec/postojna Seeadler, orjaški orel Riesenadler, kričavi belorepec Schreiseeadler, beloglavi jezerec der Weißkopfseeadler)
    kragulji orel Habichtsadler
    mali orel Zwergadler
    ribji orel Fischadler

    2. poetično: der Aar
    v grbih: dvoglavi orel Doppeladler
    nemški/avstrijski/ruski cesarski orel Reichsadler
  • ôrel zoologija aigle moški spol

    kraljevi orel aigle royal
    morski orel aigle de mer
    planinski orel grand aigle; (prapor, znamenje z orlom) aigle ženski spol
    dvoglavi orel aigle moški spol à deux têtes (ali bicêphale, impérial)
    rimski, napoleonovi orli aigles romaines, napoléoniennes (ali impériales)
  • ôrel (ôrla) m

    1. zool. aquila (Aquila):
    vreščati kot orel strillare come un'aquila

    2. pren. prode

    3. membro di un'associazione ginnica cattolica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    astr. Orel Aquila
    hist. dvoglavi orel aquila bicipite
    zool. kraljevi orel aquila reale (Aquila chrysaetus)
    zool. ribji orel falco pescatore (Pandion haliaetus)
  • palafrenero moški spol konjar

    palafrenero mayor kraljevi glavni konjar
  • pingvin moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Pinguin (adelijski Adelie-Pinguin, antarktični Zügel-Pinguin, cesarski Kaiser-Pinguin, galapagoški Galapagos-Pinguin, Humboldtov Humboldt-Pinguin, kraljevi Königs-Pinguin, Magellanov Magellan-Pinguin, očalasti Brillen-Pinguin, oslovski Esels-Pinguin)
    čopasti pingvin Schopfpinguin (skalni Felsenpinguin, zlatočopasti Goldschopfpinguin)
    pritlikavi pingvin Zwergpinguin
    sivi pingvin Grauer Pinguin
  • piton moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Python (afriški Felsen-Python, angolski Angola-Python, indijski Tiger-Python, kraljevi Königs-Python, kratkorepi Kurzschwanz-Python, mrežasti Netz-Python, timorski Timor-Python)
    ametistni piton die Amethystschlange
    avstralski piton die Rautenschlange, "Australischer Python"
    drevesni piton Baumpython (zeleni Grüner)
    pritlikavi piton Zwergpython
    zemeljski piton Erdpython
  • porpora f

    1. purpur, vijoličasto rdeča barva

    2. (škrlatno) rdeča barva:
    cielo di porpora rdeče nebo
    diventare, farsi di porpora pren. močno zardeti

    3. purpur, škrlat (tkanina, plašč):
    la porpora regia kraljevi škrlat
    la porpora cardinalizia kardinalski škrlat; ekst. kardinalska čast:
    indossare la porpora obleči purpur, biti imenovan za kardinala

    4. med. purpura
  • real kraljev(ski); krasen

    águila real kraljevi orel
    pavo real pav
    los reales rojalisti
    cámara real avdienčna dvorana
    un real mozo postaven mladenič
    una real moza brhko dekle
  • rey moški spol kralj; glavar, vodja

    rey de baraja kralj pri kartah
    rey de codornices hrestač (ptič)
    Rey de Romanos rimski kralj (cesar) (nekoč v Nemčiji)
    Rey Sabio (fig) David; = Alfonso el Sabio
    en el tiempo del rey que rabió, en tiempo del rey Perico nekdaj, nekoč
    alzar (por) rey za kralja oklicati
    ni quitar, ni poner rey ne se v kaj vmešavati
    servir al rey vojaščino služiti
    vivir a cuerpo de rey (fig) živeti kot knez
    no temer rey ni roque (fig) ne se bati ne vraga ne boga
    tratar a cuerpo de rey kot kralja gostiti
    cual el rey, tal la grey kakršen gospod, takšen sluga
    los reyes kraljevi par
    los Reyes Magos sveti trije kralji
    (fiesta de) reyes praznik svetih treh kraljev (6.januar)
  • scamnum -ī, n (kor. *scap-, gr. σκήπτω, lat. scabellum, scabillum, scāpus = stvnem. scaft = nem. Schaft, got. stafs, stvnem. stap palica)

    1. nizka klop, podnožnik, podnožnica, stopalnik, stopnica, pručka, stolček: VARR., CELS., VAL. MAX. idr., scamnum facere H., ante focos scamnis considere longis O., cava sub tenerum scamna dedisse pedem O., sedere in scamnis equitum (v gledališču) MART., scamna ramorum PLIN. porezane drevesne veje, ki so rabile za sedeže = klopi iz porezanih drevesnih vej; pesn. pren.: regni scamna ENN. AP. CI. kraljevi sedež, prestol.

    2. meton. dvignjeni del (vzvišek, vzpetinica) zemlje =
    a) grebenček, vzvišena, še nezorana zemlja na zorani njivi: PLIN., aratrum scamnum facit COL.
    b) v vinogradu širina, razdalja, razmak, razmik, prostor med dvema jamama, v kateri zasadijo trte: COL.
  • Sīmō3 -ōnis, m (Σίμεων, Σίμων) Sím(e)on, Herodov suženj, ki si je prisvojil kraljevo oblast in si nadel kraljevi naslov; pri tem se je opiral na pomoč Judov, ki so bili nezadovoljni z grabežljivim rimskim prokuratorjem Sabinom: T.
  • sin moški spol (-a, -ova, -ovi)

    1. der Sohn, naslednik: der Stammhalter; -sohn (delavca Arbeitersohn, kmečki Bauernsohn, kraljevi Königssohn)
    figurativno slavni sin našega mesta der berühmte Sohn unserer Stadt
    figurativno sin puščave der Sohn der Wüste, Wüstensohn
    sin svojega časa der Sohn seiner Zeit

    2. biblično:
    izgubljeni sin der verlorene Sohn
    Božji sin Gottessohn, der Sohn Gottes
    Sin človekov Menschensohn
    religija sin moj! mein Sohn!

    3. psovka:
    pasji sin der Hundesohn, Hurensohn
    |
    kakršen oče, takšen sin wie der Vater, so der Sohn
  • skakač1 moški spol (-a …) šah: der Springer (beli Weißspringer, črni Schwarzspringer, kraljevi Königsspringer, damin Damenspringer); das Rössel
  • sōglio m (pl. -gli)

    1. prestol, sedež:
    soglio pontificio, reale papeški sedež, kraljevi prestol

    2. vladavina, vladarstvo
  • telésen bodily; corporal; corporeal; physical, material; fleshly

    telésna kazen corporal punishment
    telésna lepota physical beauty
    telésna vaja physical exercise
    telésno gibanje physical exercise
    telésna straža bodyguard
    telésni užitki (jedi itd.) creature comforts pl
    kraljevi telésni zdravnik physician in ordinary of the king
    telésna moč physical strength
    telésna poškodba bodily harm (ali injury)
    telésna preiskava body search
    telésna nega hygiene, beauty culture
  • tig|er moški spol (-ra …) živalstvo, zoologija der Tiger (balijski Bali-Tiger, bengalski/kraljevi Königs-Tiger, Bengalischer Tiger, otočni Insel-Tiger, sibirski Sibirischer Tiger, sumatranski Sumatra-Tiger)
    sabljezobi/mečezobi tiger živalstvo, zoologija, izumrla vrsta der Säbelzahntiger
    |
    morski tiger družina: der Menschenhai
    vrsta: der Tigerhai
    |
    papirnati tiger figurativno Papiertiger
  • tira|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Tyrann (beli Weißer Schmätzertyrann, beloglavi Weißkopfschmätzertyrann, čopasti Schopftyrann, lastovičji Gabeltyrann, muharski Schnäppertyrann, der Fliegenstecher, rdečeglavi Rotscheiteltyrann, rubinasti Rubintyrann, rumeni Schwefelgelber Tyrann, sivogrli Graukehltyrann)
    kraljevi tiranč der Königstyrann
    kratkorepi tiranč der Kurzschwanztyrann
    pritlikavi tiranč der Zwergtyrann
    širokokljuni tiranč der Spateltyrann
  • tris m igre tris (pri kartah):
    tris di re kraljevi tris
  • Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)

    1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.

    2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.