Franja

nauk moški spol (-a …) die Lehre; sistem: das Lehrgebäude; (doktrina) die Lehrmeinung; -lehre, die -kunde (cerkveni Kirchenlehre, krščanski Christenlehre, moralni Morallehre, o barvah Farbenlehre, o besedah Wortlehre, o dobrinah Güterlehre, o dolžnostih Pflichtenlehre, o družbi Gesellschaftslehre, o harmoniji Harmonielehre, o kategorijah Kategorienlehre, o kovinah Metallkunde, o kulturnih krogih Kulturkreislehre, o materialih Werkstoffkunde, o nagonih Trieblehre, o predestinaciji Prädestinationslehre, o prehrani Ernährungslehre, o rastlinah Pflanzenlehre, Pflanzenkunde, o temperamentih Temperamentenlehre, o toploti Wärmelehre, o trdnosti Festigkeitslehre, o virih Quellenkunde, o zdravilnih zeliščih Kräuterkunde, o živalih Tierkunde, o odrešenju Heilslehre, skrivni Geheimlehre, verski Glaubenslehre, Religionslehre, zmotni Irrlehre)
razvojni nauk Abstammungslehre, die Evolutionstheorie, Entwicklungslehre

nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.

náuk doctrine ženski spol ; enseignement moški spol , leçon(s) ženski spol (množine) , cours moški spol, (množina) , classe ženski spol ; morale ženski spol

krivi nauk doctrine erronée (ali hétérodoxe), hérésie ženski spol
krščanski nauk la doctrine chrétienne, instruction religieuse
nauk o razvoju (biologija) théorie ženski spol de l'évolution, transformisme moški spol
nauk o živalih zoologie ženski spol
naj ti bo to za nauk que cela te serve de leçon (ali d'enseignement), fais-en ton profit

náuk (-a) m

1. dottrina, insegnamento; tesi; magistero:
filozofski, naravoslovni, verski nauk dottrina filosofica, naturalistica, religiosa
Kopernikov heliocentrični nauk tesi copernicana dell'eliocentrismo
cerkveni nauk il magistero della Chiesa

2. insegnamento, consiglio, suggerimento:
upoštevati nauke staršev seguire i consigli dei genitori

3. star. (študij, uk) studi; tirocinio; lit. morale (della favola, del racconto);
obesiti nauke na kljuko abbandonare, troncare gli studi
sprejeti koga v nauk prendere uno a tirocinio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. iti k nauku andare alla lezione di catechismo
rel. krščanski nauk catechismo
oznanjevati, širiti, učiti krive nauke (tudi šalj.) dire, diffondere eresie
nauk o cerkvenem govorništvu omiletica
geol. nauk o fosilih orittologia
mitol. nauk o izvoru bogov teogonia
zool. nauk o kačah ofiologia
anat. nauk o kosteh osteologia
mat. nauk o množicah insiemistica
filoz. nauk o naravnem pravu giusnaturalismo
med. nauk o nosnih boleznih rinologia
med. nauk o odmerjanju zdravil posologia
rel. nauk o odrešenju soteriologia
nauk o simbolih simbolica
nauk o sistemih sistemistica
fiz. nauk o strukturi trdnih teles strutturistica
fiz. nauk o tekočnosti reologia
anat. nauk o vezeh desmologia
fiz. nauk o zvoku acustica
nauk o živilih, o prehrani sitologia

Novātiānī -ōrum, m novácij(ev)ci (novaciján(c)i), krščanski razkolniki, privrženci Kartažana Novacija: Lact., Cod. Th.

nūmen -inis, n (nuere; prim. gr. νεύω, νεῦμα) „s kimanjem naznačena volja“, od tod

1. namig, mig, povelje, ukaz, zapoved, volja: numen est imperium ab nutu Varr., n. senatūs Ci., n. vestrum (sc. populi Romani) Ci., adnuite, patres conscripti, nutum numenque vestrum invictum Campanis L., n. dominae O., numen Caesareum flectere O.

2. occ. božansko (božje) povelje, božja zapoved, božja volja: cuius (sc. dei) numini parent omnia Ci., mundum censent regi numine deorum Ci., prodigia Cereris numen declarant Ci., nihil enim rerum humanarum sine deorum numine geri putabant N., cum animadverterent deûm numen facere secum N. da je sklep bogov na njegovi strani, numine vestro V. z vašim dovoljenjem, numine sine meo V. zoper mojo voljo; pl. pogosto o pojavih volje enega božanstva: Iovis, Phoebi numina V. Poseb. namig ali opominjajoči izrek bogov, prerokba (v tem pomenu nav. v pl.): cuncti suaserunt numine dii Italiam petere V., quae sint ea numine divom flagitat V., stupefactus numine V. prestrašen ob (Askanijevem) izreku (za katerega je Enej mislil, da je bil podan po božjem navdihu).

3. delujoča božanska (božja) moč, božanska (božja) mogočnost, božanska (božja) oblast, čudežno delovanje (udejstvovanje, posredovanje) bogov, božja milost, božja prijaznost, božja naklonjenost: qui (sc. dii) suo numine atque auxilio sua templa atque urbis tecta defendunt Ci., inimicaque Troiae numina magna deûm V., vestro in numine Troia est V. pod vašim varstvom, simulatum n. Bacchi V. bakhovska besnost, in hostiles domos iram atque numen vertite! H.

4. meton.
a) (o pravih bogovih) božanstvo ali božje bitje (= gr. δαίμων; deus = ϑεός je božanstvo kot oseba), božansko (božje) veličastje: n. sanctum V., n. Iunonis adorare V., pia numina V., numina laeva V. nemila, haud numine nostro V. ko božanstvo ni bilo na naši strani (= ko je bilo naklonjeno drugim), reducere numen V. (o paladiju), numina montis, numina montana O., simulacra numinum Plin. iun.; pl. tudi o enem božanstvu: nate (sc. Amor), supplex tua numina posco V., Dianae non movenda numina H.; krščansko božanstvo, krščanski bog = Bog: Amm., Prud.
b) o manih ljubljenih oseb: iuro … per illos manes, numina mei doloris Q.
c) v cesarski dobi o cesarjih idr. pobožanstvenih osebah = božansko (božje) veličanstvo, visokost, božanskost: Augusti mortale fuit corpus, in aetherias numen abiit domos O., violatum numen Augusti T., numen Othonis T., per numen Drusillae deierare Suet.
d) metaf. o stvareh: quanta potestas, quanta maiestas, quantum denique numen sit historiae Plin. iun. božansko delovanje.

Orōsius -iī, m Orózij, s celim imenom Paulus Orosius Pavel Orozij, Hispanec, lat. zgodovinopisec in krščanski duhovnik v začetku 5. stoletja po Kr., sodobnik in častilec sv. Avguština: Eccl.

ōstiārius 3 (ōstium) vraten: ancilla Vulg., Eccl. vratarica, vratarka; subst.

1. ōstiārius -iī, m (sc. servus ali famulus) vratar: Varr., Plin., Petr., Sen. ph., Sen. rh.; v krščanski cerkvi = cerkóvnik: Cod. Th.

2. ōstiāria -ae, f (sc. ancilla) vratarica, vratarka: Vulg., Ambr.

3. ōstiārium -iī, n (sc. tribūtum) davek na vrata, vratarina: C.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

praznik Svetega duha stalna zveza
(krščanski praznik) ▸ a Szentlélek eljövetelének ünnepe
Sopomenke: binkošti

presbyter -terī, m (gr. πρεσβύτερος)

1. starešina: Tert.

2. krščanski duhovnik, prézbiter (med škofom in diakonom): Eccl., ritus Christiani presbyter Amm.

Prūdentius -iī, m Prudéncij, s polnim imenom Aurelius Prudentius Clemens Avrelij Prudencij Klemen(s) (Klement), krščanski pesnik iz mesta Kalaguris v Hispaniji (druga polovica 2. st. po Kr.): Sid.

quadrāgēsimus (quadragēnsimus, quadragēnsumus) 3 (quadrāgintā) štirideseti: pars Ca., nono et quadragesimo anno Varr., Ci. ep., T., Col., Plin.; subst. quadrāgēsima (quadragēnsima, quadragēnsuma) -ae, f (sc. pars) štirideseti del

1. kot davščina ali davek, štiridesetina: Suet., abolitio quadragensimae T., quadragesimae portorium sive vectigal Symm.

2. krščanski štiridesetdnevni post: Eccl. si quadragesima sine vino et carnibus non superstitiose a vobis, sed divina lege servatur Aug.

Sīdōnius² -iī, m Sidónij, s polnim imenom C. Sollius Sidonius Apollināris Gaj Solij Sidonij Apolinar, krščanski pisatelj (okoli 430 do 488 po Kr.), od približno l. 472 škof v Klermontu.

simbolízem symbolisme moški spol

krščanski simbolizem symbolisme chrétien

socialism [sóušəlizəm] samostalnik
socializem

socialism of the chair katedrski socializem
Christian socialism krščanski socializem

socialíst (-a) | -ka (-e) m, f polit. socialista:
krščanski socialist cristiano-sociale
utopični socialist socialista utopistico

socialízem (-zma) m polit. socialismo:
hist. države realnega socializma i paesi del socialismo reale
krščanski socializem socialismo cristiano
utopični socializem socialismo utopistico
znanstveni socializem socialismo scientifico

temple [tɑ̃plə] masculin svetišče, tempelj; protestantsko svetišče

profaner un temple oskruniti svetišče
le temple de Jérusalem, de Salomon, le Temple Salomonov tempelj
ordre masculin du temple, Le Temple krščanski viteški red templjarjev
le T (histoire) utrjen samostan templjarjev v Parizu

Union, die, (-, -en) unija, združenje; Junge Union Mladi krščanski demokrati (v Nemčiji)