mólzen
molzna krava vaca f de leche, vaca f lechera
biti molzna krava (fig) fam ser la vaca de la boda
Zadetki iskanja
- neum|en (-na, -no) dumm, blöd(e), doof; hirnlos; (aboten) töricht, albern
neumen kot noč erzdumm, erzblöd, kreuzdumm, saudumm, saublöd, stockdumm, stupid, strohdumm
skrajno neumen dümmer, als die Polizei erlaubt, hirnverbrannt, geistig minderbemittelt
biti neumen dumm sein, mit Dummheit geschlagen sein, vor Dummheit brüllen
krava neumna! blöde/dumme Kuh!
neumna leta množina Flegeljahre
neumna Franca dumme Tussi
neumna žival dummes Vieh
delati se neumnega sich dumm stellen
po neumnem dummerweise
neumen kmet ima najdebelejši krompir dumm hat das meiste Glück - obolel pridevnik
(o bolezni) ▸ megbetegedettobolela žival ▸ megbetegedett állat, megbetegedett jószágobolela krava ▸ megbetegedett tehénobolel otrok ▸ megbetegedett gyermekŠtevilo obolelih otrok se vsako leto poveča za tri odstotke. ▸ A megbetegedett gyermekek száma éves szinten három százalékkal nő.obolelo tkivo ▸ megbetegedett szövetobolela ledvica ▸ megbetegedett veseobolela dlesen ▸ megbetegedett fogínyobolela vena ▸ megbetegedett vénaobolela rastlina ▸ megbetegedett növényobolelo drevo ▸ megbetegedett faobolel poganjek ▸ megbetegedett hajtásBodoči veterinarji se ponavadi odločijo za študij, ker želijo zdraviti obolele živali. ▸ A leendő állatorvosok általában azért döntenek ezen felsőfokú tanulmányok mellett, mert szeretnék gyógyítani a megbetegedett állatokat.
V vročih dneh obolele rastline hitreje ovenijo kakor zdrave. ▸ Meleg napokon a megbetegedett növények gyorsabban megfonnyadnak, mint az egészségesek. - orglice [ó] ženski spol množina, glasba die Mundharmonika
figurativno spoznati se na kaj kot krava na orglice von (etwas) [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag - pijàn (-ána -o) adj.
1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio
2. pren. ebbro;
pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
pijana veselica gozzoviglia, bagordo
PREGOVORI:
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas - pisan2 (-a, -o) barvno: bunt (z veliko barv buntscheckig, s pisanimi listi buntblättrig, pobarvan buntbemalt, v živahnih barvah kunterbunt), -Bunt- (peščenjak der Buntsandstein); (drobno lisast) gesprenkelt; (barvit) farbenreich, farb(en)freudig, farbfroh; krava, konj: scheckig
pisana krava die Schecke
pisan konj der Schecke
rastlinstvo, botanika Bunter (pisana bilnica Bunter Schwingel), Bunt- (pisana ovsika der Bunthafer), Gefleckter (pisana smetlika Gefleckter Augentrost) - píti (píjem) imperf.
1. bere:
piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
hlastno piti bere avidamente
piti počasi bere lentamente, centellinare
piti čez mero strabere
piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
piti na zdravje bere, brindare alla salute
2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
piti na žive in mrtve bere a più non posso
3. pren. ammirare, godere; attingere:
pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole
4. pren. assorbire, esaurire:
neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze
5. (vsrkavati) assorbire:
goba pije la spugna assorbe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso - pleménski de (la) race
plemenski konj cheval moški spol de race, pur-sang moški spol
plemenska krava vache ženski spol portière
plemenska živina animaux moški spol množine de reproduction (ali reproducteurs) - pò | po
A) adv.
1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)
2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due
3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)
B) po prep. (s tožilnikom)
I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine
2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.
3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo
2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune
3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere
4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.
5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana
6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note
7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta
8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza
9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre
10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto
11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo
12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza - ponôči adv. di notte, nottetempo
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi - ponoči so vse krave črne frazem
(pregovor) ▸ sötétben minden tehén fekete
Sopomenke: ponoči je vsaka krava črna - rèp (rêpa) m
1. coda:
košat, kosmat rep coda folta, pelosa
mahati z repom scodinzolare (del cane)
pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore
2. (repu podoben del česa) coda:
rep letala coda dell'aereo
rep kometa coda della cometa
rep smučke coda dello sci
3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
rep sprevoda coda del corteo
na repu di coda, in coda
žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia
4. (dolga vrsta) redko coda:
čakati, stati v repu fare la coda
5. (v šop speti lasje) coda;
konjski rep coda di cavallo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
les. lisičji rep saracco
bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
zool. oprijemalni rep coda prensile
bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata - róg (-a) m
1. corno (pl. f corna: pri živalih; pl. m corni: temu podobna priprava):
krava ga je sunila z rogom la vacca gli diede una cornata
gamsov, volovski rog corno di camoscio, di bue
pren. tema kakor v rogu buio fitto
2. muz. corno:
angleški rog corno inglese
krilni rog flicorno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rog obilja corno dell'abbondanza, cornucopia
rog za smodnik corno per polvere da sparo
rogova polmeseca i corni della luna
lovski rog corno da caccia
polževi rogovi (tipalnice) le corna della lumaca
rog od udarca corno, bernoccolo
pren. žena mu je nasadila, nataknila roge la moglie gli fa le corna
pren. on nosi roge lui porta le corna, è cornuto
pren. v isti rog trobiti s kom ululare coi lupi
pren. ugnati koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
geogr. Afriški rog Corno d'Africa
rog kopita (roževina) sostanza cornea
anat. rogovi sivine corni (anteriori, posteriori) della sostanza grigia
navt. rog za meglo corno da nebbia
rog (nos)
nakovala il corno dell'incudine - siren|a3 [é] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija (morska krava) die Seekuh
- spozna|ti se (-m se)
spoznati se na kaj etwas/viel verstehen von, Bescheid wissen, na neko stroko: bewandert sein in, seine Sache verstehen
spoznati se na kaj kot krava na orglice/kot zajec na boben davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag
spoznati se na … -kundig sein
(na pravne zadeve rechtskundig sein, na vreme wetterkundig sein)
ne spoznati se na … -unkundig sein
(na pravne zadeve rechtsunkundig sein) - svet7 [é] (-a, -o) heilig, geheiligt
sveta groza ein heiliger Schauer
sveta jeza ein heiliger Zorn
sveti strah eine heilige Scheu, die Ehrfurcht
nič (mu) ni sveto nichts ist (ihm) heilig, (er) hat vor nichts Achtung
sveta krava eine heilige Kuh (tudi figurativno)
| ➞ → sveti - svét (-a -o)
A) adj.
1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini
2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa
3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile
4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo
5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)
B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo - têle (-éta) m
1. vitello:
krava je po teletu la vacca ha appena figliato
rediti, zaklati tele allevare, ammazzare un vitello
pog. gledati kakor tele v nova vrata guardare, fissare come un allocco
pren. častiti zlato tele adorare il vitello d'oro
2. pog. pivello; stupido
3. lov. cerbiatto (nel primo anno d'età)
PREGOVORI:
vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti - têlen (-lna -o) adj. vet. con vitello, che ha figliato un vitello:
telna krava vacca con vitello - vilastorep|i [é] (-a, -o) živalstvo, zoologija Gabelschwanz-
| ➞ → škarjasti, ➞ → viličasti
|
vilastorepa morska krava die Indik-Seekuh, der Dugong