Franja

kraljeváti -ujem kraljevati, vladati kao kralj, carevati: tu kraljujeta ljubezen in sloga

Kreuzkönig, der, križev kralj

maharádža -e m (sansk. mahat, rajan) maharadža, veliki kralj

mister tujka angl. m invar.

1. mister, lepotni kralj:
mister universo mister univerzum

2. šport žarg. trener, tehnični vodja

Modekönig, der, kralj mode

okráljiti òkrāljīm
I. oklicati za kralja
II. okraljiti se oklicati se za kralja, postati kralj: tada se Stefan okralji

rēgnō -āre -āvī -ātum (rēgnum)

I. intr.

1. biti kralj, vladati kot kralj, kraljevati, vladati: Pl., O., H. idr., Xerxe regnante N., Romae regnare L., per Graias urbes regnare V., annum iam tertium et vicesimum regnat Ci., regnans decessit N. kot kralj; poznolat.: in nos regnaverunt T. vladali so nam, in terram Lact.; z gen. (gr. sklad): populorum regnavit H. (prim.: ἡδὲ Πύλου βασίλευε Hom.); impers.: post Tatii mortem … non erat regnatum L. ni bilo kralja, regnabitur V. vladalo se bo.

2. metaf. svobodno ali samovoljno gospodariti, gospodovati, zapovedovati, poveljevati, ukazovati, vladati: Plin. iun., Q. idr., tuus igni regnat Apollo V., Graecia iam regnante Ci., vivo et regno H. živim kakor knez, melior (sc. rex apum) regnet in aula V.; occ.
a) delati se gospoda, igrati gospoda, (š)čeperiti se, oblastno (prevzetno) se vesti ali ravnati, oblastno se šopiriti: Ter., L., Timarchidem fugitivum in omnibus oppidis per triennium scitote regnasse Ci.
b) preobvladati (preobvladovati), obvladati (obvladovati), biti razširjen, imeti premoč, biti močnejši: ignis per cacumina regnat V. se je razširil, ardor edendi per viscera regnat O. razsaja, divja, pustoši, eloquentia hic regnat Q. vlada. —

II. trans. vladati; le v pass. (pesn. in poklas.): si regnandam acceperit Albam V.; pri pt. pf. (po gr.) z dat.: terra regnata Lycurgo V., rura regnata Phalantho H., gens … regnata feminis Plin.; abs. imeti kralja: gentes, quae regnantur T. ki jim vlada kralj, in quantum Germani regnantur T.

regulus množina reguli [régjuləs, -lai] samostalnik
latinsko, zoologija stržek, kraljiček, palček
figurativno majhen, nepomemben kralj
astronomija blesteča zvezda (v Levu)
tehnično regulus (čista kovina iz taljenja)

roitelet [rwatlɛ] masculin (ptič) kraljiček, stržek, palček; malo pomemben kralj, kralj majhne države (péjoratif, humour)

Schattenkönig, der, kralj v senci

Sonnenkönig, der, Sončni kralj

Wamba zahodnogotski kralj v Španiji (7. stol.)

en tiempo(s) del rey Wamba (fig) v davnih časih

Wüstenkönig, der, kralj puščave (lev)

zakraljeváti -ujem zavladati kao kralj: zakraljevati nad narodom
kao kralj zavladati narodu

zakráljiti zàkrāljīm
I. razglasiti koga za kralja
II. zakraljiti se postati kralj

Zwergenkönig, der, kralj škratov

abdiquer [-ke] verbe transitif odreči se, odpovedati se (le pouvoir oblasti); odložiti (funkcijo); figuré odstopiti (quelque chose od česa); verbe intransitif abdicirati, odpovedati se, odstopiti

j'abdique, c'est trop difficile odstopam, to je pretežko
le roi abdiqua en faveur de son fils kralj se je odpovedal prestolu v korist svojega sina

Agamemnōn (Agamemnō) -ōnis, acc. -onem in (pesn.) -ona, m (Ἀγαμέμνων) Agamemnon, Atrejev sin, mikenski kralj, gr. vojskovodja pred Trojo; ko se je vrnil iz Troje domov, ga je umoril Ajgist, ljubimec njegove soproge Klitajmnestre: Pl., Ci. idr. Od tod patronim Agamemnonidēs -ae, m (Ἀγαμεμνονίδης) Agamemnonid, Agamemnonov sin = Orestes: Iuv.; adj. Agamemnonius 3 (Ἀγαμεμνόνιος) Agamemnonov: classis L., Mel., Mycenae, phalanges V., res V. Agamemnonova moč, oblast, Orestes V., O., puella Pr. = Iphigenia; subst. Agamemnonia -ae, f (sc. puella ali filia) Agamemnonida, Agamemnonova hči: tres Agamemnoniae O.

Agēsilāus -ī, m (Ἀγησίλαος) Agezilaj,

1. slavni špart. kralj od l. 397 do 361: N., Iust.

2. Plutonov vzdevek = vladar narodov, ker pride vse človeštvo v njegovo kraljestvo in pod njegovo oblast: Lact.

Agēsipolis -idis, m Agezipolis, sin Kleombrota, špart. kralj okrog l. 200: L.