Franja

podstávek (-vka) m

1. sostegno, base; basamento

2. (priprava, na katero se kaj da) sotto-:
podstavek za kozarec sottobicchiere, sottocoppa
podstavek za steklenico sottobottiglia
podstavek za (jedilni) pribor reggiposata
podstavek za kis in olje oliera
podstavek za likalnik appoggiaferro, poggiaferro
podstavek za (pisalna) peresa reggipenne
podstavek za cvetlične lonce sottovaso
rel. podstavek z baldahinom trono

3. grad. mensola

4. arhit. zoccolo

5. (stojalo) trespolo

6. bot.
trosni podstavek sporango

7. voj. (lafeta) affusto

pogleda|ti¹ [é] (-m) gledati

1. (jemanden/etwas) anschauen, anblicken; (kurz) -schauen, -blicken, -sehen (sem herschauen, tja hinschauen, gor aufschauen, aufblicken, dol hinunterblicken, proč wegschauen, wegblicken, ignorirati hinwegsehen, za kom/čim nachsehen)
pogledati vstran zur Seite blicken
pogledati v tla den Blick senken, zu Boden blicken
ne pogledati ne na levo, ne na desno weder rechts noch links schauen

2. (odpreti oči) die Augen aufmachen

3. (vreči pogled) einen Blick werfen (na auf, v in), koga: (jemandem) einen Blick zuwerfen, na hitro/skrivaj: (jemanden/etwas) mit einem Seitenblick streifen, einen Blick riskieren, ein Auge riskieren
pogledati v kaj einen Blick werfen in, einen Blick hineinwerfen in
figurativno pogledati v ozadje česa (etwas) hinterfragen, za kulise: einen Blick hinter die Kulissen werfen/tun

4.
pogledati na uro/koliko je ura auf die Uhr sehen

5.
pisano pogledati quer ansehen
pogledati skozi prste (etwas) durchgehen lassen, fünf gerade sein lassen, durch die Finger schauen
globoko pogledati v kozarec (tief) ins Glas blicken/schauen

6.
zelo natančno pogledati (etwas) unter die Lupe nehmen (tudi figurativno)
daj, da te pogledam! [Laß] Lass dich anschauen!
če natančno pogledamo bei Lichte besehen, bei Tage besehen
| ➞ → gledati

poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
pogledati skozi okno guardare dalla finestra
pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
pozorno pogledati guardare attentamente

2. pren. sporgere, venir fuori:
krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

3. pren. guardare dietro, interessarsi a

4. ekst.
ne pogledati non toccare, non guardare
cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
pogledovati zaljubljeno occhieggiare
debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
pren. pogledati na koga badare a qcn.
pren. pogledati na svet nascere
pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
pren. pogledati po svetu girare il mondo
pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso

pokrov¹ moški spol (-a …) der Deckel (kanalizacije Kanaldeckel, kovčka Kofferdeckel, krste Sargdeckel, na vzmet Sprungdeckel, ohišja Gehäusedeckel, skrinje Truhendeckel, za straniščno školjko Klodeckel, Toilettendeckel, z navojem Schraubdeckel, pomični Schiebedeckel, steklen Glasdeckel, zaporni [Verschlußdeckel] Verschlussdeckel, zaščitni Schutzdeckel), (vrhnja plast) die Abdeckung (ohišja Gehäuseabdeckung); tehnika die Haube (hladilnika Kühlerhaube, letalstvo pilotske kabine Kanzelhaube, motorja Motorhaube, kabine Kabinenhaube, zaščitni Schutzhaube)
kolesni pokrov die Radkappe
pernati pokrov živalstvo, zoologija das Federkleid
pokrov prtljažnika der Kofferraumdeckel, die Heckklappe
brez pokrova deckellos
… s pokrovom Deckel-
(košara der Deckelkorb, kozarec das Deckelglas, vrč der Deckelkrug)

poln¹ [ou̯] (-a, -o) voll (kozarec ein volles Glas, lonec ein voller Topf)
nabito poln gestopft voll, gesteckt voll, prall, prallvoll, zum Bersten voll
poln do roba/vrha gestrichen voll, randvoll
biti do vrha poln randvoll sein, da teče čez: überlaufen
napol poln [halbvoll] halb voll
na tričetrt poln [dreiviertel] drei viertel voll
(polne postave) vollschlank, füllig
poln tank eine Tankfüllung
polna ura eine volle Stunde, eine geschlagene Stunde, bije: die volle Stunde
polno ime der Vollname, voller Name (s polnim imenom mit vollem Namen)
imeti polne roke die Hände voll haben, dela ipd.: alle Hände voll haben
v polni meri in vollem Maße
v polnem pomenu besede im Vollsinn des Wortes
v polnem razcvetu in voller Blüte, in Hochblüte
v polnem razmahu in vollem Gange, auf vollen Tour laufen
s polno paro mit Volldampf, mit Hochdruck, delati: auf Hochtouren laufen/sein
s polnnimi jadri mit vollen Segeln
s polnimi pljuči vdihavati: in vollen Zügen
figurativno imeti poln gobec das Maul vollnehmen
mera je polna das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
imeti polno glavo den Kopf voll haben
obratovati s polno kapaciteto ausgelastet sein
polno izoblikovan durchgebildet, voll ausgebildet
voll- (zaposlen vollbeschäftigt, zavarovan vollversichert)

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

povábiti (-im) perf. ➞ vabiti

1. invitare:
povabiti na kosilo invitare a pranzo
povabiti na obisk invitare (a far visita a)
povabiti k sodelovanju invitare a collaborare
povabiti koga na kozarec offrire da bere

2. convocare; citare:
povabiti na sejo invitare alla seduta
povabiti kot pričo na zaslišanje citare un teste (a deporre)

poveznjen [é] (-a, -o) gestürzt
poveznjen kozarec der Sturzbecher

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

pregloboko [ô] zu tief
pregloboko pogledati v kozarec zu tief ins Glas blicken, die Nase zu tief ins Glas stecken

preglobôko adv. (troppo) profondamente:
pren. pregloboko pogledati v kozarec prendere una sbornia, alzare troppo il gomito

prevèč adv. troppo, eccessivamente, in soprannumero:
preveč je ljudi c'è troppa gente
preveč je lepo, da bi bilo res è troppo bello per essere vero
popiti kozarec preveč bere un bicchiere di troppo
imam preveč dela ho troppo da fare
pren. biti komu preveč stufarsi, incavolarsi
kar je preveč, je preveč quel ch'è troppo è troppo
preveč ga je è troppo grasso
imeti denarja več kot preveč avere soldi a palate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč promettere non è dare, ma per matti contentare
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia

priléči se prilégati se (obleka) to fit well (ali tightly, closely), to suit, (k obleki) to match; (dobro deti) to do good

ta klobuk se ti zelo dobro prilega this hat fits you very well
kozarec vina bi se mi prilegel a glass of wine would do me good
klobuk se ne prilega obleki the hat does not go with the suit
priléči se, prilégati se se barvi to match a colour

punč moški spol (-a …) der Punsch
kozarec za punč das Punschglas

razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

A) imperf., perf.

1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
razbiti skalo spaccare un sasso
razbijati na manjše dele frantumare
fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
razbiti kozarec rompere un bicchiere
razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

2. battere; pestare; bussare:
konj razbija ob tla il cavallo scalpita
razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

3. pren. strimpellare, pestare:
razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

4. pren. (močno utripati) battere forte:
srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

5. pren. frantumare, scindere:
razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
razbijati iluzije distruggere le illusioni
razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
razbijati po martellare qcs.
razbijati s krampom picconare
PREGOVORI:
sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

2. ekst. fallire:
načrt se je razbil il piano è fallito

3. pren. scindersi:
stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi

rdeče vino srednji spol der Rotwein
kozarec za rdeče vino das Rotweinglas
madež od rdečega vina der Rotweinfleck

rób (-a) m

1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
rob cestišča ciglio della strada
rob knjige margine del libro
kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
oster rob spigolo vivo
stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
lingv. jezični rob orlo della lingua
bot. listni rob margine fogliare
fiz. lomni rob margine di rifrazione
tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia

z, s²

1. kom, čim: mit (s sinom mit dem Sohn, s sekiro mit der Axt, s hripavim glasom mit heiserer Stimme)

2. povezano z: mit (hiša z vrtom ein Haus mit Garten, soba z zajtrkom ein Zimmer mit Frühstück, ležati z vročino mit Fieber im Bett liegen)
z apetitom mit Appetit
z namenom (namerno) mit Absicht
vsebujoč: mit (kozarec z medom ein Glas mit Honig, vreča s krompirjem ein Sack mit Kartoffeln)
(skupaj) z samt, und (gospod X z družino Herr X samt/und Familie)
v starosti: mit (mit 19 Jahren)

3. v smeri:
s tokom mit dem Strom
z vetrom mit dem Wind
meja z … die Grenze mit …
mejiti z/na … grenzen auf (z Italijo auf Italien), ( ležati ob ) angrenzen an

4. sredstvo: durch (postati bolj razgledan z branjem durch Lektüre sein Allgemeinwissen vergrößern, s pritiskom na ta gumb durch Drücken dieses Knopfes)
prepričati z argumenti durch Argumente überzeugen
doseči z vztrajnostjo durch Ausdauer (sein Ziel) erreichen
matematika deliti z dividieren durch; mittels (des) (s škripcem mittels Flaschenzug, mittels eines Flaschenzugs)

5.
z naslovom besedilo: unter dem Titel, unter der Überschrift
pismo: per Adresse
z datumom unter dem Datum
dobava s prvim majem: lieferbar per (ersten Mai)

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

súniti (-em) | súvati (-am) perf., imperf.

1. scuotere; dare un colpo, colpire; urtare:
suniti z glavo scuotere la testa
suniti z nožem dare una coltellata
suniti s kolenom v trebuh dare una ginocchiata nel ventre
suniti s čevljem v vrata dare un calcio alla porta

2. tr. spingere, dare una spinta, uno spintone, respingere:
suniti kozarec od sebe respingere il bicchiere
suniti pijanca čez prag buttare fuori l'ubriacone

3. bere (alcolici)

4. pog. (suniti) grattare, sgraffignare, fregare:
suniti komu denarnico sgraffignare a qcn. il portafoglio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. suniti kroglo dvajset metrov lanciare il peso 20 m
pren. suniti delavca na cesto licenziare un operaio, gettare un operaio sul lastrico
pren. suvati besede iz sebe parlare a scatti
pren. veter suva v dolino il vento soffia nella valle a raffiche violente