Franja

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

Weißmetall, das, Technik bela kovina

yellow metal [jéloumetl] samostalnik
tehnično rumena kovina (60% bakra, 40% cinka); zlato

выплавка f topitev (kovin), talitev; topljena kovina

alkalijsk|i (-a, -o) Alkali- (kovina das Alkalimetall, zemeljska alkalijska kovina das Erdalkalimetall)

alkálijski (-a -o) adj. kem. alcalino:
alkalijska kovina metallo alcalino

aluminij samostalnik
(kovina) ▸ alumíniumSopomenke: Al

antifriction [-friksjɔ̃] féminin

métal masculin antifriction bela litina, kovina za ležaje

appōrto m

1. prispevek, donesek:
dare un valido apporto a una ricerca pomembno prispevati k raziskavi
metallo di apporto spajkalna kovina

2. pravo delež (družabnika)

baker samostalnik
(kovina) ▸ rézZa zdravo okostje so potrebni tudi magnezij, cink in baker. ▸ Az egészséges csontozathoz magnéziumra, cinkre és rézre is szükség van.
Napad bi preprečili s predhodnim škropljenjem s fungicidi na osnovi bakra. ▸ A fertőzést réztartalmú gombaölőszerekkel történő előzetes permetezéssel akadályoznák meg.
Sopomenke: Cu
Povezane iztočnice: tolčeni baker

bél white; (čist) clean; (nezagorel) pale; (nepopisan) blank; (pobeljen) blanched; (bel in siv) hoary

béla garda right-wing political movement in Slovenia before and during World War II, the White Guard
pri bélem dnevu in broad daylight
Bela Hiša the White House
béla knjiga politika white paper, White Book
béla kovina white metal, white alloy
bél kruh white (ali wheaten) bread
bélo krvno telesce white corpuscle
béla (mlečna) kava white coffee
béla lisa (na konjskem čelu) blaze
béli medved polar bear
bélo meso white meat
béla obleka whites, white clothing
béla nedelja Low Sunday, the first Sunday after Easter
béla pločevina tinplate
béli premog (figurativno) "white coal", hydroelectric power
béli teden (prodajni) white sale
bél kot sneg snow-white
trgovina z bélimi dekleti white slave traffic
bélo vino white wine
béla vrana (figurativno) a rare thing, rarity, quite an exceptional person
dati črno na bélem to put down in black and white
imam to črno na bélem I have it in black and white
napraviti bélo to make white
bélo pobarvati to dye white
pokazati kaj črno na bélem to show something in black and white

bél (-a -o)

A) adj.

1. (take barve kot sneg) bianco:
bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
bela zastava bandiera bianca

2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
bela polt carnagione bianca
mrtvaško bel di un pallore mortale
beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
beli kruh pane bianco
bela kava caffelatte
bela moka farina bianca
belo vino vino bianco
beli lasje capelli bianchi, canuti
sredi belega dne in pieno giorno
biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
bel list pagina bianca
bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

4. polit. bianco:
bela garda guardie bianche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
beli menihi monaci bianchi, cistercensi
beli premog carbone bianco
Bela hiša la Casa Bianca
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
publ. bela kuga peste bianca
bela smrt morte bianca
biti bela vrana essere una mosca bianca
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
beli javor acero bianco (Acer negundo)
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
bela omela vischio (Viscum album)
gastr. bela riba pesce bianco
belo meso carni bianche
grad. beli cement cemento bianco
kem. beli fosfor fosforo bianco
bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
metal. beli žar calore bianco
bela kovina metallo bianco
min. beli svinčenec carbonato di piombo
polit. bela knjiga libro bianco
rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
šah. bela figura figura bianca
belo polje casa, casella bianca
trg. bela posoda vasellame di porcellana
zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

B) béli (-a -o) m, f, n šah.
beli ima potezo il bianco muove
voj., hist. beli guardie bianche
pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
dati črno na belem mettere nero su bianco
liter belega un litro di (vino) bianco
nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco

brzorezno jeklo stalna zveza
tehnika in tehnologija (kovina) ▸ gyorsacél
Sopomenke: hitrorezno jeklo

cassant, e [kasɑ̃, t] adjectif krhek, zdrobljiv; osoren, rezek; populaire utrudljiv

métal masculin cassant krhka kovina
(populaire) ce n'est pas très cassant to ni preveč utrudljivo
ça n'a rien de cassant, ce n'est pas cassant to ni nič posebnega

chapado

oro chapado, chapado de oro pozlačena kovina, pozlata

doble dvojen; močan; lažniv, hinavski

doble vía dvojni tir
clavel doble dvojni nagelj
oro doble pozlačena kovina
punto doble dvopičje
al doble še enkrat toliko
la teneduría de libros por partida doble dvojno knjigovodstvo

elektrolitsk|i (-a, -o) kemija elektrolytisch
elektrolitska kovina das Elektrolytmetall

facile agg.

1. lahek, enostaven:
lavoro facile lahko delo

2. razumljiv, jasen, preprost:
linguaggio facile razumljiv jezik

3. lahek, lahko dosegljiv:
facili guadagni lahki zaslužki
persona di facile contentatura z malim zadovoljen človek
metallo facile alla fusione lahko taljiva kovina
far tutto facile vse jemati na lahko, verjeti, da se vse doseže z lahkoto

4. prijazen, priljuden:
uomo di facile carattere priljuden človek; nagnjen:
facile alla collera nagle jeze
avere il bicchiere, la pistola facile pog. rad piti, hitro zgrabiti za pištolo
donna facile, di facili costumi lahka ženska, lahkoživka

5. verjeten, mogoč:
è facile che nevichi verjetno bo snežilo

ferrum -ī, n (iz *ferzom, ki je verjetno s posredovanjem Etruščanov izpos. iz Prednje Azije; prim. hebr. bar(e)rel, sumer. barzal, asir. parzilla)

I.

1. železo (kot kovina, surovina), jeklo: Col., Plin., Fl. idr. fabrica acris et ferri Ci., nascitur ibi … ferrum C., aes atque aurum ferrumque Lucr., ex … solido rerum tabularia ferro O., f., quod Noricus excoquit ignis O. noriško („štajersko“) železo, f. candidum Cu., ferri materia Iust.

2. metaf. železno srce, trdo-srčnost, brezčutnost: in pectore ferrum gerit O. (mi pravimo: kamen), rigidum ferri semina pectus habent O.; meton. železna doba: aere, dehinc ferro duravit saecula H., sic ad ferrum venistis ab auro, saecula O. —

II. predelano železo, meton.

1. jeklo, železno orodje, npr.: sekira: H., O., ornus ferro accisa V.; nož: ingulum ferro resolvit V., ferro et igne curari Sen. ph. z rezanjem in žganjem; škarje: ferro resecare capillos O.; žgalne škarje za oblikovanje kodrov: crines ferro vibrati calido V., ferro torquere capillos O.; lemež: ferro scindere aequor V., ferro proscindere campum O.; veriga, spone: aliquem in ferrum conicere Ci., ferro vincire aliquem Sen. tr.; zapah: ferro claudentur Belli portae V.; pisalo: dextra tenet ferrum, vacuam tenet altera ceram O.; železni oklep: qua patuit ferrum, letalem condidit ensem O.; mučilne priprave: instrumenta necis, ferumque ignesque parantur O., fortiter et ferrum saevos patiemur et ignes Pr.

2. occ.
a) metalno orožje, predvsem ost (kopja, sulice ali puščice): ferrum, quod ex hastili in corpore reman-serat N., ferro praefixum robur acuto V., lato crispans hastilia ferro V., hastile tergo eripuit; ferrum tamen ossibus haesit O., cervice sagitta haesit et exstabat nudum de gutture ferrum; ferrum aduncum O. kavlja(s)ta puščica; sinekdoha: kopje, sulica, puščica: volatile f. V., traiecta pectora ferro V., stetit inguine f. O.
b) meč, bodalo: quis ibi non est vulneratus ferro Phrygio? Enn., aliquem ferro aggredi N., O., aliquem cum ferro invadere Ci. z oboroženo roko, eorum manibus ferrum extorsi Ci., ad subsellia cum ferro venisti Ci., (senex) inutile ferrum cingitur V., Iuno ferro accincta V., ferro cinctus Suet., ferrum eripere vaginā V. ali f. stringere V., L., T., Stat. ali detegere Lucan., incumbere ferro O., Val. Max. idr. nasaditi se na meč, exentere alicui f. Lucan., f. armare (brusiti) Q., f. abicere Suet., occultato sub veste ferro Iust., splendor ferri Amm., cadere ali perire ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; aliteracija: ferro flammaque Ci., V., L., Auct. b. Alx. ali flamma ac ferro Ci. ali flamma et ferro Tib. ali (redko) ferro flammisque T. ali (pesn.) face ferroque V. z ognjem in mečem; tako tudi: ferro iguique Ci., L., Suet., ferro atque igni L., igni ferroque Ci., Cu., per ignes ferrumque Cu. ali (asindet.) ferro igni L., igne ferro Fl.; podobno: exercitus nostros ferro vique caedere T.; meton. (pogosto v prozi) oborožena roka, orožna sila: coniurati ad ferrum vocabantur Ci., communem salutem sine ferro defendi Ci., C. Marium e civili ferro eripuerunt Ci. meču državljanske vojne, ut comparetis forum cum ferro Ci.

fusible [füzibl] adjectif taljiv, raztopljiv; masculin, électricité varovalka

métal masculin fusible taljiva kovina