Franja

tener*

1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
tener fuerte trdno držati

2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

tener años biti že v letih, biti prileten
tener brazo imeti močno roko
tener la caja voditi blagajno
tener calentura imeti vročino
tengo calor toplo mi je
tengo frío zebe me
tener cara de imeti videz, izgledati kot
no tener competidor biti brez konkurence
tener curso veljaven biti (denar)
tener cuerda navit biti (ura)
tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
tener espíritu biti duhovit
tener éxito doseči uspeh
tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
un hombre que tiene premožen človek
tener la mano manca skop(uški) biti
tener las manos largas biti prepirljiv
tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
tener muchas manos biti zelo spreten
tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
tener entre manos imeti v delu, delati na
tener miedo bati se
tener necesidad de potrebovati
tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
tener trato(s) con občevati z
tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza biti nesramen
le tengo voluntad rad ga imam
¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

3. brzdati, zadržati

tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
tener a raya brzdati, v šahu držati
tener la risa zadrževati smeh

4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

5. preživeti, prebiti

tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

tener a imeti za, smatrati za
tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
tener a mal zameriti
tener a menos prezirati, zaničevati
lo tengo a gran honra velika čast je zame
¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
tener en más bolj ceniti, rajši imeti
tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
tener en (ali a) mucho visoko ceniti
tener para sí meniti, biti mnenja
yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
tener por bien smatrati za pametno (koristno)
tener por objeto nameravati

7.

tener que morati, biti prisiljen
tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

8.

no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

9.

tenerla de poeta imeti pesniško žilico
tenerlas con alg. spreti se s kom
no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
tener lugar vršiti se; dogoditi se
según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
según tengo entendido po mojem mnenju
lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
tenerse bien a caballo biti dober jezdec
tenerse en mucho domišljati si
tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri

unire

A) v. tr. (pres. unisco)

1. spojiti, spajati

2. ekst. združiti, združevati:
un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim

3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
unire in matrimonio poročiti

4. zvezati (s cesto, telefonom)

B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)

1. zvezati se:
unirsi in matrimonio poročiti se

2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!

3. (armonizzarsi) biti skladen

C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)

1. pridružiti se

2. ekst. biti združen:
in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca

uporabi|ti (-m) uporabljati verwenden, benutzen, benützen, besede, orodje, instrument: gebrauchen; zakon, predpise: anwenden; ponovno: [wiederverwenden] wieder verwenden, surovine, odpadke: verwerten, [wiederverwerten] wieder verwerten, auswerten
koristno uporabiti nutzbringend anwenden
(izkoristiti) sich nutzbar machen
uporabiti kot pretvezo vorschieben
uporabiti silo Gewalt anwenden
uporabiti vsa sredstva alle Mittel aufbieten
uporabiti nenamensko/za druge namene zweckentfremden

uporábiti usar, utilizar, emplear ; (pravilo, zakon) aplicar (za a) ; poner en práctica

dobro kaj uporabiti hacer buen uso de a/c
koristno kaj uporabiti emplear con provecho a/c
dati se uporabiti ser aplicable (za a)
ne da bi uporabili silo sin recurrir a la fuerza

utile [ütil] adjectif koristen, poraben; masculin korist

en temps utile o pravem času
croire utile smatrati za koristno
il serait utile de savoir bilo bi koristno vedeti
joindre l'utile à l'agréable združiti koristno s prijetnim
d'utiles conseils koristni nasveti

ūtilitās -ātis, f (ūtilis)

1. rabnost, (u)porabnost, pripravnost, primernost, sposobnost, vrlost, koristnost, korist: Ulp. (Dig.) idr., summa utilitas est in eis, qui militari laude antecellunt Ci., belli utilitatem retinere Ci.

2. korist, koristnost, raba, ugodnost, prednost, hasek (starejše hasen), prid, dobitek, dobiček, obresti, obrestovanje (starejše obrestek), sreča, blaginja, blagor ipd.: Pl., Ter., Varr., N. idr., communis Ci. državna blaginja, splošna blaginja, splošni (državni) blagor, utilitas salusque provinciae Ci., utilitas parta per amicum Ci., utilitas si amicitias conglutinaret Ci., nihil referre ad utilitatem suam Ci., servire commodis utilitatique Ci., utilitatem habere Ci., utilitati esse alicui Ci. koristiti, pomagati, v korist (prid, pomoč) biti (komu), utilitatem fovere T., res maximae utilitatis C., utilitatis causā Ci. zaradi koristi, utilitatis causā Icti. zaradi obče blaginje, exigit utilitas Icti. lastna korist, levissimam delectationem gravissimae utilitati (koristno ukvarjanje) anteponunt Ci.; pogosto v pl.: ad ceteras utilitates (k drugim mnogoterim koristim) haec quoque opportunitas adiungitur Ci., utilitatibus tuis paruit Ci. izkazal se ti je (za) mnogotero koristnega, zate se je izkazal koristnega v mnogih ozirih, utilitatibus tuis possum carere Ci. tvoje usluge lahko pogrešam, utilitates ex amicitiā maximae capientur Ci., Tiro mirabiles utilitates mihi praebet Ci. ep. mi čudovito služi.

valuable [vǽljuəbl] pridevnik
vreden, dragocen, drag; precenljiv, plačljiv; koristen (to, for za)

a valuable discovery zelo koristno, dragoceno odkritje
valuable information koristne, dragocene informacije
valuable things dragocenosti
service not valuable in money neprecenljiva usluga
he gave me valuable assistance dal (nudil) mi je dragoceno pomoč

Verein, der, (-s, -e) društvo (eingetragener vpisano v register); Sport klub; gemeinnütziger Verein splošno koristno društvo; im Verein mit figurativ skupaj z

ἐπιτήδειος 3 in 2, ion. -εος 2 (ἐπιτηδές) 1. a) pripraven, sposoben, primeren, zmožen, spreten, ugoden, udoben, koristen, ἱερά ugoden, τινί, εἰς, πρός τι, z inf. χωρίον ἐνιππεύειν ἐπιτηδεώτατον zelo pripraven za konjištvo; παῖς τῷ πατρὶ ἐπιτήδειος ki je po očetovi volji, ἐνθαῦτα ὑμῖν ἐπιτήδεον οἰκέειν koristno je za nas, tukaj stanovati; b) ki kaj zasluži, vreden, τὸν ἐπιτήδειον ἔπαιεν ki je zaslužil (sc. παίεσθαι), ἐπιτήδειος εἶ ἐνδυστυχῆσαι zaslužiš zaradi imena, da si nesrečen, ἐπιτήδειος τοῦτο παθεῖν; c) potreben, τὰ ἐπιτήδεια potrebščine, živež, živila. 2. pripravljen, naklonjen, voljan, vdan; subst. ὁ prijatelj, pristaš, učenec, rojak. – adv. -είως, ion. -έως.

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

κερδαλέος 3 (κέρδος) 1. ki prinaša dobiček, koristen, izdaten. 2. dobičkoželjen, lokav, zvit, premeten. – adv. -λέως koristno, dobro.

κέρδος, ους, τό [gen. pl. κερδῶν, κερδέων] 1. a) dobiček, korist, ἐπὶ κέρδεσι zaradi koristi, κέρδος λέγω koristno svetujem (pa tudi: smatram za dobiček Soph. Ant. 462), κέρδος (ἐστί) koristno je, κέρδος φέρω imam dobiček; κέρδος νομίζω, ἡγέομαι, ἐν κέρδει ποιοῦμαί τι smatram kaj za dobiček, κέρδη οἰκήσαντα veliko korist donašajoč; b) zaslužek, τὸ κατὰ μῆνα κέρδος mesečna plača; c) dela, ki donašajo dobiček, dobičkarija, dobičkoželjnost. 2. prebrisanost, prekanjenost, κέρδεα εἰδώς prekanjen; dober svet; pl. zvijače, spletke, kovarstvo κακὰ κέρδεα.

λύω [Et. lat. luo, ere, solvo (iz se-luo), stvn. far-liosan = nem. ver-lieren (r iz s), Verlust, -los, lösen. – Obl. pr. in impf. at. ῡ, ep. ῠ, v ostalih časih ῡ pred σ, sicer ῠ; fut. λύσω itd.; ep. impf. λύον, aor. λῦσα, pf. pass. opt. 3 sg. λελῦτο, pl. λελῦντο; aor. med. 3 sg. λύτο, λῦτο, pl. λύντο, aor. pass. 3 pl. λύθεν]. I. act. in pass. 1. a) odvežem ὄνον, ἱμάντα, θώρηκα, ζώνην, πρυμνήσια, ἱστία, razvozlam, zrahljam, izprežem ἵππους ἐξ ὀχέων, ὑφ' ἅρμασιν, ὑπὸ ζυγοῦ; pass. odvežem se, odtrgam se, λελυμένος odvezan, neuklenjen, prost; b) slečem στολάς, odpnem πέπλον; c) izpustim, oprostim, odkupim, χρημάτων za denar, zamenjam (ujetnike), ἀνὴρ ἀντ' ἀνδρὸς λυθείς mož zamenjan za moža; d) odprem κλῇθρα, στόμα (odkrito) govorim; ἀσκόν razvežem; e) popustim ἡνίαν; f) odrešim, osvobodim, oprostim, rešim ἀπὸ τοῦ δεσμοῦ, ποδῶν ἀκμάς, ὄκνου strahu, ἔκ τινος, τινά τινος. 2. a) razvežem, razdružim, od-, razpustim ἀγορήν, ἀγῶνα, τάξιν, στρατιάν, γέφυραν poderem; b) zlomim, oslabim μένος, γυῖα, γούνατα; γυῖα λύθεν udje so omlahnili, σὴ βίη λέλυται tvoja moč je zlomljena; c) razrušim, uničim, poderem ναόν, μεσοτείχιον, πόλιν, κάρηνα, πάλαισμα; prelomim, kršim ὅρκον, νόμον, σπονδάς, popačim ἐντολήν NT, uničim, ovržem γραφήν NT, razdenem ἔργα NT; pass. strohnim, razpadem στοιχεῖα, πάντα NT, σπάρτα; d) odstranim, odpravim, razveljavim νόμους, ἄχος ἀπ' ὀμμάτων odvzamem, poravnam νείκεα, spravim, popravim ὅσ' ἐξήμαρτον, φόνον φόνῳ, ἁμαρτίας; e) olajšam, odvzemam, pomirim, potolažim μελεδήματα θυμοῦ, μοχθήματα, odstranim τὸ βάρος τῆς πημονῆς, ἀπορίαν rešim težavno vprašanje, τὸ τέλος τοῦ βίου dovršim tek življenja. 3. a) koristim, τέλη λύει = λυσιτελεῖ, tudi sam λύει koristno je Ksen. An. 3, 4, 26; b) izvršujem svojo dolžnost, plačujem dolg, izpolnim τὰ τοῦ θεοῦ μαντεῖα. II. med. 1. odvežem kaj sebi, izprežem svoje konje ὑπ' ὄχεσφι, ἱμάντα odvežem svoj pas; τεύχεα snamem (zase) opravo (z ram ubitega sovražnika). 2. odrešim, odkupim si, θυγατέρα svojo hčer, osvobodim si kaj (zase, svoje).

πρᾶγμα, ατος, τό, ion. πρῆγμα, poet. πρᾶγος, ους, τό, in πρᾶξις, εως, ἡ, ion. πρῆξις (πράσσω) A bolj abstraktno (pos. πράξις) dejanje, delanje, (iz)delovanje, ukvarjanje, opravljanje; ravnanje, postopanje, obravnavanje; izterjevanje. B bolj konkretno I. 1. delo, čin, opravilo, opravek, κατὰ πρῆξιν zaradi opravka, po opravkih; posel, (vojno) podjetje, naloga, namera, uloga, dogovor; (znanstveno) delo, razprava; dogodek, slučaj, τί τὸ πρᾶγμά ἐστιν; kaj se je zgodilo? πρῆγμά ἐστι (ἐμοί) imam opraviti. 2. izpeljava, izvršitev, uspeh, korist, οὔ τις πρῆξις ἐγίγνετο αὐτῷ nič mu ni pomagalo, πρῆγμά ἐστί τινι pomaga (koristi) komu, koristno je, treba je, primerno je. II. stvar 1. reč, predmet, resnična reč, resničen dogodek; πρᾶγμά τι nekaj važnega (velikega, posebnega, znamenitega), οὕτω ἔσχον πρὸς τὸ πρᾶγμα tako važnost so pripisovali temu, za tako važno so smatrali to, οὐδὲν πρᾶγμά ἐστιν je nepomembno, brez pomena, nič ni na tem, ἐμοὶ οὐδὲν πρᾶγμα ne brigam se za to, to mi ne dela nobenih skrbi; τὰ πράγματα τῶν Ἑλλήνων Grki, Heleni, helenska moč (sila, zadeva). 2. stanje, pl. razmere, položaj, okoliščine τοιαῦτα tak, παρόντα sedanji, trenotni (= τὰ ἐνεστῶτα), τὸ σὸν τί ἐστι τὸ πρᾶγμα kako je s teboj? 3. a) težavnost, težava, nesreča, neprilika, πράγματα ἔχω imam opravke (težave, neprilike), mučim se, πράγματα παρέχω delam komu težave, prizadevam sitnosti, dam opraviti, nadlegujem, pustošim, πράγματα ποιέομαι posle napravljam, delam sitnosti, οὐ ποιέομαι ne zmenim se za kaj; b) spletke, skrivno početje (gibanje), zvijača NT. 4. državne zadeve (posli) κοιναὶ πράξεις (κοινὰ πράγματα), država, vlada, politično delovanje, splošni ali občni blagor, vrhovna vlada, nadvlada (hegemonija), politični vpliv; οἱ ἐν τοῖς πράγμασι ὄντες ki so pri vladi, oblastniki; τὰ πράγματα ἔχω imam moč v rokah; νεώτερα πράγματα prevrat, novotarije. 5. premoženje, sredstva.

πρός, ep. προτί, ep. poet. ποτί [Et. iz idevr. proti = nasproti; nastalo iz προτj; n. pr. πρόσωπον iz προτjωπον; sor. slov. proti, protiven; gršk. προτί] A adv. zraven, povrhu, vrhu tega, razen tega, πρὸς δέ povrhu pa. B praep. I. z gen. 1. o prostoru: a) od, od (strani) … sèm: ὁ πρὸς Σάρδεων ἤλεκτρος (ki prihaja) iz S. = sardski, πρὸς Πλαταιέων od Platej sem; b) v bližini česa, ob, na, pri, εἰσὶ πρὸς θαλάσσης leže pri (ob) morju, νῆσοι πρὸς Ἤλιδος otoki poleg Elide, pri Elidi, πρὸς τοῦ ποταμοῦ na strani, kjer je reka; c) πρὸς μεσημβρίας z juga, južno, proti jugu, πρὸς ἄρκτου s severa, proti severu, οἰκεῖν πρὸς νότου; d) pri osebah: πρός τινος εἶναι, γίγνεσθαι stati na strani koga, stopiti na stran koga, biti njegov pristaš, πρὸς Διός εἰσι ξεῖνοι so pod Zevsovim varstvom, πρὸς Διός εἰρύαται θέμιστας varujejo po Zevsu, dobivši od njega nalog in oblast. 2. pren. od, od … sèm, a) izraža izvir, početek: od, po: πρὸς πατρός po očetu, οἱ πρὸς γένους, αἵματος rojaki, sorodniki; b) pri pass. in glagolih λαμβάνω, ἀκούω, πάσχω, ἄρνυμαι, μανθάνω itd.: od (= ὑπό): πρὸς Διὸς τιμὴν ἔχω, ἀκούω πρός τινος, ἔπαινον λαμβάνω πρός τινος, ἔρημος πρὸς φίλων zapuščen od prijateljev, διδάσκομαι πρός τινος, τὸ ποιεύμενον πρὸς Λακεδαιμονίων, μνήμη πρός τινος, πειθὼ πρὸς κακοῦ ἀνδρός; c) α.) po sodbi, po mnenju, na povelje, pred, v korist, v prid: μάρτυροι ἔστων πρὸς θεῶν μακάρων, δρῷμεν ἂν ἄδικον οὐδὲν οὔτε πρὸς θεῶν οὔτε πρὸς ἀνθρώπων ne pred bogovi ne pred ljudmi, πρὸς ἄλλης ὑφαίνω na povelje (v službi) druge; λέγω πρός τινος komu v korist, ἐλπίσας πρὸς ἑωυτοῦ τὸν χρησμὸν εἶναι da je zanj ugoden; β.) = primerno, pristojno, spodobno: ταῦτα οὐκ ἦν πρὸς τοῦ Κύρου τρόπου to ni bilo primerno (lastno) Kirovemu značaju, ἄτοπα λέγεις καὶ οὐδαμῶς πρὸς σοῦ kar ti nikakor ne pristoji, πρὸς κακῶν ἐστιν hudobnim pristoji, πρὸς λόγου ἐστίν stvari je koristno, πρὸς ἡμέων ἐστί za nas je ugodno, οὐ πρὸς ὑμετέρας δόξης τάδε to se ne ujema z vašo slavo, πρὸς δίκης οὐ στένεις po pravici; d) pri prošnjah in prisegah: pri (zaradi) πρὸς τῶν θεῶν, τὰ πρὸς θεῶν ὅσια kar je pri bogovih sveto, ἐλεήσατε πρὸς παίδων, γουνάζομαί σε πρὸς ἀλόχου, ἱκετεύω πρὸς τῶν θεῶν. II. z dat. 1. o prostoru: pri, pred, ob, na, blizu, βάλλω ποτὶ γαίῃ, ποτὶ πέτρῃ vržem na zemljo, ob skalo, πρὸς πέδῳ κεῖμαι na zemlji, πρὸς τριπλαῖς ἁμαξιτοῖς, τὰ πρὸς ποσί kar je pred nogami, najbližje; γίγνομαι, εἰμὶ πρός τινι ukvarjam se, bavim se (marljivo) s čim. 2. razen, poleg tega: ἄασάν μ' ἕταροί τε κακοὶ πρὸς τοῖσί τε ὕπνος in razen njih še spanje, πρὸς τῷ ἀθάνατος εἶναι ne glede na to, da je nesmrten, πρὸς τοῖς ἄλλοις poleg tega še, še razen tega, πρὸς τούτοις vrhu tega, mimo tega. III. z accus. 1. o prostoru: k, v, proti, na πρὸς ξόφον, πρὸς Ἠῶ, πρὸς ἑσπέραν, πλέω πρὸς οἶκον domov, διασωθῆναι πρὸς τὴν Ἑλλάδα v Grecijo, κακὰ πρὸς τοὺς φίλους στείχοντα, εἶμι πρὸς τοὺς πολεμίους, λέγω πρός τινα, ὄμνυμι πρός τινα prisegam pri kom, μαρτυρέω πρὸς τοὺς δικαστάς pred sodniki, πρός τινά εἰμι bivam, mudim se pri kom NT. 2. o času: proti: πρὸς ἡμέραν proti jutru, ποτὶ ἕσπερα, πρὸς ὀλίγου za malo časa. 3. pren. a) o prijaznem ali sovražnem razmerju: nasproti, proti, v, na σπονδὰς ποιοῦμαι πρὸς βασιλέα, πολεμέω, μάχομαι πρός τινα, πρός δαίμονα proti volji boga, εὔνοια (φιλία, ἔχθρα) πρός τινα, εὐσεβὴς πρὸς τοὺς θεούς; b) proti, v primeri z πρὸς τὸ μέγεθος τῆς πόλεως, οὐδὲν τὰ χρήματα πρὸς ἀρετήν, ὁ ἔλεγχος οὐδενὸς ἄξιός ἐστι πρὸς τὴν ἀλήθειαν, κοῖός τις ἀνὴρ δοκέοι εἶναι πρὸς τὸν πατέρα; c) po, v zmislu, zavoljo, zastran, glede na, kar se tiče, z ozirom na: βουλεύομαι πρὸς τοὺς καιρούς sklepam po razmerah, z ozirom na razmere, τὰ πρὸς τὸν πόλεμον kar se tiče vojske, vojne zadeve, τὰ Κύρου πρὸς ὑμᾶς Kirovo razmerje do vas, τὰ πρὸς θεούς kar se tiče bogov, razmerje do bogov, verske razmere, πρὸς τὰ πυνθάνομαι z ozirom na to, kar slišim, πρὸς ἐμαυτόν v sebi, θαυμάζω πρός τι čudim se čemu, κακὸς πρὸς αἰχμήν bojazljiv v boju, ἕτοιμος, χρήσιμος πρός τι; πρὸς τί čemu? zakaj? πρὸς τοῦτο, πρὸς ταῦτα zato; d) finalno: za, zaradi, k, v namen: λέγω πρὸς χάριν govorim komu na ljubo (po volji), πίνω πρὸς ἡδονήν zaradi slasti, po volji, καταλύω πρὸς τὸ δόρπον, παιδεύω πρὸς ἀρετήν, ἅπαντα πρὸς ἡδονὴν ζητέω; e) adverb. πρὸς ἡδονήν rad, πρὸς ὀργήν v jezi, πρὸς καιρόν o pravem času, πρὸς πάντα vobče, sploh, πρὸς βίαν siloma, prisiljen, πρὸς φιλίαν prijateljsko.

προ-χωρέω 1. grem naprej, dalje se pomikam, napredujem, prodiram πρός, εἴς τι, ἐπί τινα, ἐπ' οἴκου grem domov, prihajam. 2. pren. napredujem, uspevam; imam uspeh, posreči se mi, gre mi od rok, τὰ ἱερά žrtve se posrečijo, so ugodne. – impers. προχωρεῖ (μοι) imam uspeh, gre mi od rok, primerno, prikladno, prijetno, mogoče je, uspeva; ἐγένετο πορεύεσθαι ἔχοντι ὅ τι προχωροίη(sc. ἔχειν) smel je popotovati imajoč to, kar mu je bilo koristno (prikladno) = s tem, kar je ravno imel pri sebi.

ῥᾳστώνη, ion. ῥῃστώνη, ἡ (ῥᾷστος) lahkota 1. ročnost, pripravnost, spretnost. 2. naklonjenost, postrežljivost, uslužnost, ἐκ ῥᾳστώνης iz prijaznosti, τινός do koga. 3. olajšava, ῥᾳστώνην τινὸς παρασκευάζομαι olajšam si kaj; oddih, odpočitek, ozdravitev, okrepitev, korist, πολλὴ ῥᾳστώνη γίγνεται zelo koristno je. 4. a) udobnost, ugodnost, mir; b) nemarnost, popustljivost, lenoba.

συμφερόντως (adv. od pt. συμφέρων) v prid, v korist, koristno.

σύμ-φορος 2 (συμ-φέρω) prikladen, ugoden, pripraven, priležen, tesno združen τινί, ἐς, πρός τι, ἔν τινι, inf.; subst. τὸ σύμφορον, τὰ σύμφορα kar je koristno, korist, prid, dobiček; ὁ σύμφορος tovariš.

χρήσιμος 3 in 2 (χράομαι) 1. (po)raben, koristen, srečen, spreten, ἡγούμενοι kot vodniki, τὸ χρήσιμον korist, χρήσιμός εἰμι koristim. 2. mnogo obiskovan τέμενος. 3. o osebah: vrl, dober, sposoben, zaslužen. – adv. χρησίμως koristno, uspešno.