Franja

pueblero vaški, kmečki

pueblero m vaščan, deželan; provincialec; Am meščan

rullus 3 (iz *rud-los, sor. z rudis) kmečki, kmetski, kmetavzarski, surov, robat, neotesan, neolikan, neuglajen, neciviliziran, neblagonraven; subst. surovež, surovina, surovak, grobijan, robavs, brdavs, neotesanec, omejenec: at te Iuppiter dique omnes perdant: [fufae,] oboluisti alium, germana inluvies, rullus (po novejših izdajah † rusticus), hircus, hara sui[s] Pl. — Kot nom. propr. Rullus -ī, m Rúl(us), priimek Servilijevega rodu. Najbolj znan je P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, l. 63 ljudski tribun, proti kateremu je Cicero nastopil s tremi agrarnimi govori (de lege agraria orationes); pl. Rullī: Ci.

rural [rúərəl] pridevnik (rurally prislov)
kmečki, podeželski, vaški, provincialen; kmetijski, poljedetski; ruralen

rural constable poljski čuvaj
rural excursion izlet na deželo
rural economy poljedelstvo

rural, e, aux [rüral, ro] adjectif kmečki, kmetski, ruralen; podeželski

ruraux masculin pluriel kmetje, deželani
commune féminin rurale kmečka občina
exode masculin rural množično odhajanje, odseljevanje s podeželja
propriété féminin rurale posestvo na kmetih
vie féminin rurale življenje na kmetih

rural kmečki, podeželski, poljedelski

vida rural kmečko življenje
economía rural poljedelstvo
rurales m pl Meh podeželska policija

rurál -ă (-i, -e) adj. kmečki, podeželski, ruralen

rurale

A) agg. kmetijski, kmečki; poljedelski:
banca rurale zadružna posojilnica
popolazione rurale kmečko prebivalstvo

B) m kmečki človek, kmet

rūrālis -e (rūs) podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, rurálen: negotia Amm., opus (sc. Hesiodi) Macr. delo, ki opisuje kmečka opravila (= Dela in dnevi); adv. rūrāliter podeželsko, kmečko, kmetsko, selsko, na podeželju, na kmetih: Cass.

rūrestris -e (rūs) podeželski, kmečki, kmetski, selski, poljski, vaški, rurálen: arva Ap., opus Icti., tibia M.

rustaud, e [rüsto, d] adjectif kmečki, kmetavzarski; okoren, neotesan, neroden; masculin kmetavzar, teleban, neotesanec, neroda

quel gros rustaud! kakšna neroda!

rustic [rʌ́stik]

1. pridevnik (rustically prislov)
kmečki, vaški, podeželski, rustikalen; preprost, neizobražen; robat, zarobljen, grob, neotesan, surov

rustic bridge most iz neotesanih debel
rustic manners neotesano vedenje
rustic work arhitektura rustika

2. samostalnik
kmet, deželan, provincialec, preprost človek; neotesanec, teleban, kmetavzar

rústic -ă (-i, -e) adj.

1. kmečki, podeželski

2. neotesan

3. nedodelan, grob, rustikalen, rustičen

rustical kmečki

rusticale agg. knjižno kmečki, podeželski, rustikalen

rusticano agg. kmečki, podeželski

rūsticānus 3 (rūsticus) poljedelski, kmečki, kmetski, selski, vaški, vaščanski, na podeželju (deželi, kmetih) potekajoč (se odvijajoč), na podeželju (deželi, kmetih) živeč, poljedelce (kmete, kmetovalce, vaščane, (po)dežel(j)ane) zadevajoč, rurálen, rustikálen: Ap. idr., vita Ci. življenje na kmetih (rustica vita = življenje kmetov), rusticanus vir Ci. na kmetih zrasel (vzgojen), si plane fuerit rusticanum Ci., homines rusticani ex municipiis Ci. poljedelci, kmetje, rustica municipia Ci. podeželska mesta, podeželski municipiji, rusticum tugurium Hier. kmetska koča; subst. rūsticānus -ī, m kmet, poljedelec, kmetovalec, vaščan, dežel(j)an, podežel(j)an: Aug.; pl. rūsticānī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, vaščani, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Eutr.

rustico

A) agg. (m pl. -ci)

1. kmečki, podeželski

2. pren. neotesan; ekst. odljuden, plah; ekst. naraven, pristen

3. gradb. nedodelan:
legatura alla rustica tisk brošura

B) m

1. kmečko poslopje; lopa

2. gradb. nedodelano, neometano poslopje

3.
rustici kulin. mesni štruklji

rústico podeželski, kmečki, neotesan, neizobražen; preprost

boda rústica kmečka poroka
finca rústica posestvo na kmetih
fiesta rústica vaški praznik
hombre rústico kmet, deželan
rústico m kmet, deželan

rūsticulus 3 (demin. k rūsticus)

1. na podeželju (kmetih, vasi) se nahajajoč, podeželski, kmečki (kmetski), selski, vaški; subst.
a) rūsticulus -ī, m preprost kmet (kmetovalec), dežel(j)an, podežel(j)an: non incautus Ci., rusticulus quidam Arn.
b) rūsticula -ae, f (sc. gallina) = gallina rustica léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica: Plin., Mart.

2. meton. nekoliko (rahlo = precej) okoren, neroden: libellus Mart., nomen Aus.

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.