Franja

pólmer matematika, geometrija radius, pl radii

znotraj pólmera 10 km within a radius of 10 kilometres

Pompēī (in Pompēiī) -iōrum, m (pl. od Pompēius = „naselbina rodu Pompejev“) Pompêji, mesto v južni Kampaniji 20 km jugovzhodno od Neaplja; l. 79 po Kr. ga je zasul Vezuv(ij) ob svojem izbruhu, danes je večji del mesta izkopan: L., Sen. ph. — Od tod adj. Pompēiānus 3 pompêjski: vinum Plin.; subst.

1. Pompēiānum -ī, n (sc. praedium) Pompeján(um) = Pompêjsko, Ciceronovo podeželsko posestvo blizu Pompejev: Ci.;

2. Pompēiānī -ōrum, m Pompejáni, Pompêjci, preb. Pompejev: Ci.

pót¹ camino m (tudi fig) ; vía f ; (steza) sendero m , senda f ; (prehod) paso m ; (način) modo m , manera f ; (metoda) método m ; astr órbita f

pot navzdol descenso m, bajada f
pot navzgor subida f, ascensión f
(prehojena, prevožena) pot recorrido m
pomorska pot ruta f; derrotero m
življenjska pot vida f, carrera f
s poti! ¡paso!
pot v ... el camino de...
na poti v ... en el camino de...
ob poti al lado (ali al borde) del camino
10 km poti diez kilómetros de camino
po najkrajši poti por el camino más corto
po običajni poti por la vía usual (ali ordinaria ali acostumbrada)
po mirni poti (fig) amistosamente, por las buenas
po diplomatski (sodni, zakoniti) poti por vía diplomática (judical, legal)
po najhitrejši poti (fig) por el medio más rápido
na polovici potí a mitad del camino (tudi fig)
biti na poti estar en camino
biti na pravi poti ir por buen camino; proceder con acierto
biti na poti izboljšanja ir mejorando; estar en vías de curación
biti komu na poti (fig) estorbar a alg, ser un estorbo (ali obstáculo) para alg
iti, kreniti na pot ponerse en camino
iti po najkrajši poti (iti po bližnjici) tomar el camino más corto, fam echar por el atajo
iti rakovo pot ir hacia atrás; retroceder
mirno iti svojo pot marcharse tranquilamente; seguir su camino sin hacer caso
iti naravnost po svoji poti seguir derecho su camino
iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
iti komu s poti dejar pasar (ali dar paso) a alg, (stopiti ob stran) apartarse (ali hacerse) a un lado; quitarse del paso, (ogniti se) evitar el encuentro con alg
iti, kreniti s prave poti extraviarse; descaminarse
utreti si pot (skozi množico) abrirse paso (a través de la multitud)
spraviti s poti (znebiti se) desembarazarse (deshacerse) de
zaiti na kriva pota desviarse del camino recto
zapreti komu pot cerrar el camino a alg, (fig) atraversarse en el camino a alg, oponerse a alg
zaiti na napačno pot descaminarse, fig ir por mal camino
zgladiti komu pot (fig) allanar el camino a alg

požirálec tragador m

požiralec mečev tragador de espadas
požiralec kilometrov tragador de leguas (legua = 5.5727 km)

rayon [rɛjɔ̃] masculin (svetlobni) žasek, pramen; mathématiques polmer, radij; špica (d'une roue kolesa); polica; predal; commerce oddelek; sektor, okrožje, področje; agronomie brazda

rayon de miel sat(ovje)
à 5 kilomètres de rayon, dans un rayon de 5 kilomètres 5 km naokoli
en rayon (commerce) v zalogi
rayon d'action akcijski radij; področje
rayons pluriel cosmiques kozmični žarki
rayon d'espérance, d'espoir žarek upanja
rayon frontalier mejno okrožje
rayon de lumière, lumineux, de soleil žarek svetlobe (tudi figuré), sončni žarek
rayon de vente prodajni oddelek
rayons pluriel X, de Rœntgen rentgenski žarki
chef masculin de rayon šef, vodja oddelka
traitement masculin par les rayons zdravljenje z obsevanjem
tube masculin à rayons cathodiques cev s katodnimi žarki
(familier) cela n'est pas (de) mon rayon to se me ne tiče, to ni moja stvar
semer, planter en rayons sejati, saditi v ravni črti

razdálja distancia f

(med)osna razdalja (med 2 osema) distancia entre ejes
varnostna razdalja (promet) distancia prudencial
zavorna razdalja distancia recorrida con freno echado
v razdalji (petih km) a una distancia (de cinco kilómetros)
na kratko (dolgo) razdaljo a corta (larga) distancia
iz ustrezne razdalje a respetable distancia

rendu, e [rɑ̃dü] adjectif vrnjen; dospel; zelo utrujen; masculin vrnjena roba (blago); familier vrnitev milo za drago

nous voilà rendus dospeli smo
rendu à domicile dostavljen na dom
encore 10 km et nous serons rendus chez nous še 10 km pa bomo doma
compte masculin rendu (računsko) poročilo
c'est un prêté pour un rendu to je milo za drago, šilo za ognjilo

ressentir* [rəsɑ̃tir] verbe transitif (živo) čutiti, občutiti; zameriti; spominjati se s hvaležnostjo

se ressentir spomniti se
se ressentir de čutiti učinke, posledice
ressentir un malaise, une douleur občutiti neugodje, bolečino
ressentir de l'amitié, de la sympathie, de l'amour, de la pitié čutiti prijateljstvo, simpatijo, ljubezen, usmiljenje
ressentir un bienfait, se ressentir d'un bienfait spomniti se (s hvaležnostjo) dobrote
ressentir une insulte, se ressentir d'une insulte zameriti žalitev
se ressentir d'un mal čutiti učinke, posledice bolezni
il se ressent de sa chute, de son opération, de son ancienne blessure čuti posledice svojega padca, svoje operacije, svoje stare rane
notre pays s'est ressenti longtemps de la guerre naša dežela je dolgo časa čutila posledice vojne
(familier) s'en ressentir pour čutiti se v dobri dispoziciji za
ne pas s'en ressentir pour quelque chose ne imeti volje, poguma za kaj
il ne s'en ressentait pas pour faire les 10 kilomètres à pied ni imel volje, poguma, ni se mu ljubilo napraviti 10 km peš, prepešačiti 10 km

rokav samostalnik
1. (del oblačila) ▸ ujj, ruhaujjTedaj je začutil, da ga je nekdo prijel za rokav. ▸ Ekkor megérezte, hogy valaki megfogta a kabátujját.

2. (stranska struga) ▸ ágOb Muri in njenih rokavih ali strugah smo dečki preživeli večino poletja. ▸ A fiúk a nyár nagy részét a Mura medre vagy mellékágai mentén töltötték.
Tam potok naredi oster ovinek in se razcepi na dva rokava. ▸ Itt a patak élesen elkanyarodik, és két ágra szakad.
Reka se pred izlitjem v Atlantski ocean razcepi na kakih štirideset rokavov, katerih ustja se raztezajo čez 360 km obale. ▸ Mielőtt az Atlanti-óceánba torkollik, a folyó körülbelül negyven ágra szakad, ezek torkolatai 360 km hosszan húzódnak a parton.
Ko se reka razveji v več rokavov, postane tok v vsakem od njih šibkejši. ▸ Amikor a folyó több ágra szakad, mindegyik ágban csökken az áramlása.
Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. ▸ A város fő útvonalai a folyóágak és az őket összekötő csatornák voltak.
Povezane iztočnice: mrtvi rokav, rečni rokav, slepi rokav

rouler [rule] verbe transitif valiti, (po)valjati, zvaljati, kotaliti; voziti; naviti, zviti (v rolo, cigareto); zavi(ja)ti (oči); figuré premišljati; populaire prevarati, opehariti, ogoljufati; verbe intransitif (z)valiti se; voziti (avto, oseba v avtu); voziti se; vrteti se (sur okoli) (pogovor); biti odvisen (sur od); kockati (igra)

se rouler valjati se; zviti se
rouler un acheteur ogoljufati, opehariti, ociganiti kupca
rouler une auto voziti avto, voziti se, peljati se z avtom
rouler sa bosse (populaire) biti mnogo na potovanju; opravljati vrsto poklicev
rouler un mauvais dessein zamišljati nekaj slabega
rouler un projet dans sa tête kovati načrt
rouler les r izgovarjati glas r z močnim vibriranjem konice jezika
rouler çà et là potikati se okrog
rouler son parapluie zviti (svoj) dežnik
rouler sur l'or plavati v denarju
rouler la pâte bien mince zvaljati testo zelo tanko
rouler les yeux zavijati oči
roulez à droite! vozite po desni strani!
se rouler les pouces, se les rouler vrteti palce (v brezdelju), nič ne delati
l'argent y roule tam je denarja ko smeti, na pretek
le discours roula sur vous govorili smo o vas
le train roulait à 180 km à l'heure vlak je drvel s hitrostjo 180 km na uro
cette vieille voiture roule encore bien ta stari avto še dobro vozi
nous avons roulé toute la journée ves dan smo bili na vožnji (z avtom)
cet automobiliste roule souvent à gauche ta avtomobilist često vozi po levi strani
(populaire) ça roule (dobro) gre, dobro je
il s'est fait rouler ogoljufali so ga, ociganili so ga
pierre qui roule n'amasse pas mousse (figuré) (proverbe) goste službe redke suknje

sacer -era -erum (prim. osk. σακορο = lat. sacrum ali sacra, sakrib (abl.), sakrím = lat. hostiam, sakruvit = lat. sacrat, sakrvist = lat. sacrabit, sakarater = lat. sacratur, sakraítir = lat. sacretur, sakrannus = lat. sacrandas, sakrahíter = lat. sanciatur, sacrificetur, sakasias = lat. sacrariae, sakaraklúm = lat. sacellum, templum, umbr. sakra = lat. sacras, sakre = lat. sacrum, pelignijsko sacaracirix = lat. sacratrix, sacerdos; sem spadajo tudi lat. izpeljanke iz debla *sanko-: Sancus, Sanquālis, sancīre, sanctus)

1. kakemu božanstvu ali bogovom posvečen, svet; abs.: quidquid destinatum est dis, sacrum vocatur MACR., ara PL., aedes sacra O., aedes sacrae CI. EP., aedificia ... sacra, profana CI., locus sacer et profanus CI., neque ulli loco parcerent, sive sacer sive profanus, sive privatus esset sive publicus H., sacrum Mavortis arvum O., lucus late sacer V., sacrum Ilion H. (prim. gr. Τροίης ἱερὸν πτολίεϑρον HOM.), Tarentum (namreč Neptunu) H., sacrae arces H. (o svetišču boginje Viktorije na Kapitolu), sacer paries (sc. templi) H., tura liquescere limine sacro H., sacrum tus H., ignibus sacris imponit libamina V., sacer fluvius, fons V. ali sacri amnes, fontes O. ali ad aquae bene caput sacrae H. (sc. rečnemu bogu oz. nimfam, bivajočim v studencih), sacri montes SIL. (o Alpah, pred katerimi so ljudje zaradi njihove neprehodnosti imeli sveto spoštovanje), sacra vitis (sc. Bakhu) ENN. FR., H., laurus V., H. ali vates H., TIB. (sc. Apolonu), sacer (sc. diis) interpresque deorum ... Orpheus H., sustulit os sacrum caelo V., voces sacrae H. bajalne (čarovne) besede, čarodejni izreki, zagovori, uroki, effigies sacrae divom P., villae signis et tabulis refertae partim publicis, partim etiam sacris CI., sacra laurus H., hircus V., ales (sc. zaradi avgurijev) V., sanguis (sc. hostiae) CAT., pisces PLIN. (menda morska božanstva), sacra arma L., aurum ... sacruum omne iudicatum L., pecunia sacra (naspr. privata) Q., foedus CU., ius sacrum (naspr. publicum, privatum) Q., iura sacerrima lecti O., sacrum silentium H. pobožno molčanje, pobožen molk, sveta tišina, miscebis sacra profanis H., sacra profanaque omnia polluere S., tempus sacrum H., luces sacrae H. prazniki, dies sacra SUET., sacris diebus COL., sacrae semina mentis O. božjega, sacer chorus O., vulgus sacrum CL. zbor (zborovanje) bogov, litterae sacrae ECCL. sveto pismo, biblija; pesn. o božanstvih samih: sacra Cybele, Vesta PR.; kot medic. (anatomski) t. t. ŏs sacrum CAEL. (= gr. ἱερὸν ὀστέον) sveta kost, križnica; v zvezi s kakim subst. kot krajevni nom. propr.: Sacer mons L. Sveta gora ob desnem bregu Aniene, 4,5 km severovzhodno od Rima; tja so se plebejci dvakrat izselili (l. 494 in 449), Sacra via CI., le pesn. via sacra H. Sveta cesta v Rimu, pesn. (sinekdoha) tudi sacer clivus H., MART. pravzaprav Sveti klanec (ki je le del Svete ceste); ta cesta je vodila preko Velije in južne strani Foruma na Kapitol(ij). Po njej so šli slovesni verski, pa tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču Kapitol(ij)skega Jupitra, Sacrum promunturium ali promunturium Sacrum PLIN. Sveti rt, Sveto predgorje v Luzitaniji, Mare sacrum CAEL. ali sacer Oceanus SEN. RH. Sveto = Veliko svetovno morje. Klas. se veže sacer z gen., pesn. in neklas. tudi z dat.: sacra urna Veneris PL., illa insula eorum deorum sacra putatur CI., anseres sacri Iunonis L., Batti veteris sacrum sepulcrum CAT., feram nomine axin … sacrorum Liberi patris PLIN., partem decumam Apollini sacram esse L., sacer cervus Nymphis, sacra Iovi quercus O., Fauno sacer oleaster V., Cereri sacer Polyphoetes V. Cererin svečenik, sacrum Soli id animal T., Diti sacra cupressus PLIN.; metaf.: pugionem velut magno operi sacrum T. posvečeno = namenjeno; occ. svet = častitljiv, veličasten, mogočen, vzvišen, visok, velik: (v besedni igri) et hi postulant, ut sacrosancti (za velesvete, nedotakljive) habeantur, quibus ipsi dii neque sacri (veliki) neque sancti (sveti) sunt? L., sacros qui laedat amantes PR., o sacer et magnus vatum labor LUCAN., heu sacri vatum errores SIL., Maro MART., lingua (sc. Ciceronis) MART., memoria patris Q., sacerrima eloquentia SEN. RH.; poseb. glede cesarja: (sc. Tiberius) alium dicentem sacras eius occupationes ... verba mutare et ... pro sacris laboriosas dicere coëgit SUET., sacrā Caesaris aure, sacri lateris custos MART.; od tod v poznejši dobi = cesarski, Njegovo Veličanstvo zadevajoč, Njegovega Veličanstva (gen.): auditio, constitutiones ICTI., apud aures sacras mentitus est AMM.

2.
a) (kot relig. t. t.) kakemu podzemeljskemu božanstvu posvečen ali mu pripadel (kot žrtev), od tod preklet; abs.: patronus, si clienti fraudem fecerit, sacer esto TAB. XII AP. SERV., eum, qui eorum cuiquam nocuerit, sacrum sanciri L., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis et sacer esto H.; z dat.: sanciendo, ut, qui tribunis plebis, aedilibus, iudicibus decemviris nocuisset, eius caput Iovi (sc. Stygio) sacrum esset PLEBISCITUM VETUS AP. L., hominum, quos leges sacros esse certis dis iubent MACR.
b) metaf. sploh preklet, preklican, oduren, mrzek, ostuden, osovražen, nesrečen, zaklet = hudonosen, zlo prinašajoč: STAT. idr., ego sum sacer, scelestus PL., unus istic servus est sacerrimus PL., o sacrum scurram et malum AFR. AP. NON., sacer nepotibus cruor Remi H. = prekletstvo vnukom, auri sacra fames V., (sc. aurum) sacrum fame PLIN., venenum (sc. Medeae) VAL. FL., libellus CAT., hircus alarum CAT., sacrae res ludicrae COD. I. prekleto (preklicano) igranje, sacra passio CAEL. pádavica, božjast, epilepsíja = božja oblast, sacer ignis, gl. pod ignis. – Od tod subst. sacrum -ī, n nekaj posvečenega, svetega

1. posvečena stvar, sveta stvar (podoba, priprava, posoda, orodje), svetinja, svetišče, svetiščni zaklad, svetiščno premoženje (imetje, blago): sacrum sacrove commendatum qui cleperit rapsitque, parricida esto LEX AP. CI., sacra ex aedibus suis eripuisse CI., sacra omnia proferre AUCT. B. ALX., tu, genitor, cape sacra manu V., cumque suis penetralia sacris O. s podobami bogov, s penati, (sc. incedebat) velut qui Iunonis sacra ferret H. Junonino posodje in orodje, apud Cloacinae sacrum PL., ignoscite, sacra O. svetišča, nihil ex sacro attingere CI. svetiščnega premoženja, sacra canunt V. svete = daritvene pesmi; pesn. metaf. sacra = svete (Muzam posvečene) pesnitve (pesmi), sveto pesništvo: sacra caelestia O., vatum PERS., Maronis MART.; occ. dar, daritev, žrtev, žrtvina darina: sacra in mensa penatium deorum ponere NAEV. FR., sacrum accendere PH., sacrum id Vulcano cremare L.

2. daritev, darovanje, žrtvovanje, sveto opravilo, svet obred, od tod (večinoma v pl.) božja služba, bogoslužje, praznovanje, praznik: SIL., STAT. idr., inter officium turbamque sacri O., Graeco sacro CI. po grškem obredu, mos sacrorum V., rex sacrorum CI. daritveni svečenik, morientibus operire oculos ... sacrum est PLIN., fabacia in sacro est PLIN., novemdiale sacrum edictum L., Romanis quoque ab eodem prodigio novemdiale sacrum susceptum est L., sacrum facere Herculi L., Iunoni (Iovi O.) sacrum facere PR. ali perpetrare sacrum L. ali solemne sacrum conficere FL. ali sacra Iovi Stygio perficere V. opraviti (opravljati) daritev, darovati, instaurabat sacrum dis loci T., sacra facere Herculi L. žrtvovati, sacris operari L., plurima sacra obire L., sacra solemnia obeunto LEX AP. CI. svete daritve, custos Herculei sacri V. žrtvovanja Herkulu = Herkulovega bogoslužja, Cereris arcanae sacrum H. tajno, skrivno Cererino bogoslužje (= misteriji), sollemne Apollinis sacrum SUET. bogoslužje; pl. v pomenu bogoslužje: sacrorum religio CI., sacra Cereris CI., sacra Eleusinia SUET., sacra Orphica CI., ea sacra, quae maiores nostri ab exteris nationibus adscita atque arcessita coluerunt CI., Romana sacra suscipere L., arcana sacra H., sacra procuranda sacerdotibus tradere N. opravljanje bogoslužja. Prim. sacra publica L. državno bogoslužje, državno verstvo, naspr. sacra privata CI. zasebno bogoslužje, in to gentilicia sacra L. rodovno bogoslužje, ki so ga opravljali posamezni rimski rodovi (gentes), in sacrum familiare MACR. družinska (rodbinska) daritev, ki jo je opravljala posamezna družina (rodbina, familia): an gentilicia sacra ne in bello quidem intermitti, publica sacra in pace deseri placet L. To precej potratno in celo od države nadzirano zasebno bogoslužje so Rimljani opravljali kar najskrbneje: vsakokratni dedič premoženja in posinovljenec sta morala prevzeti tudi ta sacra; sacra iugalia ali socialia O. ali sacra nuptialia Q. poročna slovesnost, poročno slavje. Preg.: inter sacrum (med žrtvijo, med darovanjem) saxumque (in kremenom, s katerim je fecial ubil darilno živinče) sto PL. = na grlu imam nastavljen nož, sem med kladivom in nakovalom. tj. sem v veliki stiski (nevarnosti), tako tudi: inter sacrum et saxum positus cruciabar AP., heredites sine sacris PL. dediščina brez potratnega rodovnega bogoslužja = velik dobiček brez stroškov.

3. metaf. sacra tajnosti, skrivnosti, tajna (skrita) opravila, misteriji: quibus sacris ista sica initiata sit, nescio CI., sacra tori O., litterarum sacra colere Q., sacra studiorum profanare T.

Opomba: Predklas. soobl. sācris, m: sacres porci PL., VARR.; acc. sg. sacrem porcum navaja: FEST.

satt sit (tudi figurativ); Farbe: zasičen; obilen; Chemie nasičen; satte 180 km/1000 DM usw. (kar) celih 180 km/1000 DEM; Adverb dosita (sich satt sehen/reden dosita se nagledati/nagovoriti) ; (große Menge) na kupe, v izobilju (es gibt X satt X-a je v izobilju) ; satt haben biti sit (česa, koga); satt bekommen/kriegen nahraniti; figurativ naveličati se (koga); nicht satt kriegen (können) nikoli se ne naveličati; sich satt sehen an nagledati se (česa); sich satt hören naposlušati se; sich satt essen najesti se

Segesta¹ -ae, f Segésta

1. rimsko ime starega mesta Akesta (Acesta, Ακέστη) na severozahodni obali Sicilije (ob Fiume Caldo-Freddo na Monte Varvaro, približno 10 km jugo-jugozahodno od današnjega mesta Castellamare): CI. Od tod adj. Segestānus 3 segéstski, segestánski: civitas, Diana CI.; subst. Segestānī -ōrum, m Segestáni, preb. Segeste: CI., T., PLIN. – Obl. Segestēnsēs -ium, m je posledica napačnega tolmačenja rokopisa nam. Acestēnsēs pri CI. (In Verrem 3, 83).

2. Segesta Tigulliōrum Tigúlijska Segésta, mesto v Ligúriji (zdaj Sestri Levante): PLIN.

Stunde, die, (-, -n) ura; eine halbe Stunde pol ure; die volle Stunde polna ura (zu ob) ; eine geschlagene Stunde polna ura, uro in čez; 140 km in der Stunde/140 km die Stunde 140 km na uro; die Stunde Null nov začetek; die Stunde der Wahrheit trenutek/trenutki resnice; die letzte Stunde zadnja ura; die letzte Stunde schlägt zadnja ura bije; seine Stunden sind gezählt ure so mu štete; ein Mann der ersten Stunde človek, ki je zraven od vsega začetka; ein Gebot/Gesetz der Stunde zahteva trenutka; die Gunst der Stunde ugodna priložnost; wissen, was die Stunde geschlagen hat figurativ vedeti, koliko je ura;
bis: bis zur Stunde do tega trenutka;
in: in zwölfter Stunde v zadnjem trenutku, minuto pred dvanajsto;
um: Stunde um Stunde uro za uro;
von: von Stunde zu Stunde od ure do ure, nenehno; von Stund an poslej;
vor: vor einer Stunde pred eno uro;
zu: zu früher Stunde zgodaj; zu später Stunde pozno; zur Stunde sedaj, ob tej uri; zu jeder Stunde vedno, kdajkoli; zu allen Stunden ob vsaki uri

suicide [sɥisid] masculin samomor, suicid; tveganje življenja brez potrebe

suicide rituel obredni samomor (npr. harakiri)
tentative féminin de suicide poskus samomora
(familier) candidat masculin au suicide oseba, ki skuša napraviti samomor, samomorilni kandidat
rouler à 150 à l'heure, c'est un suicide! drveti 150 km na uro, to je samomor!
suicide moral moralni samomor, hudo kompromitiranje svoje veljave, svojega ugleda
suicide manqué neuspel samomor

súkati (-am)

A) imperf.

1. tekst. torcere; ekst. attorcigliare:
sukati volno torcere la lana
sukati brke attorcigliare i baffi

2. torcere, girare, voltare:
sukati telo torcere il busto
sukati raženj girare lo spiedo

3. maneggiare; brandire:
sukati meč brandire la spada, duellare (con la spada)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znati sukati jezik avere la parlantina sciolta
pren. hitro sukati pete andare, camminare spedito, ballare veloce
pren. znati sukati moške saper abbindolare, incantare gli uomini
sukati oči v strop guardare il soffitto

B) súkati se (-am se) imperf. refl.

1. girare, andare qua e là:
sukati se po sobi girare per la stanza

2. destreggiarsi, essere a proprio agio:
zna se sukati v visoki družbi sa destreggiarsi egregiamente nella società bene

3. pren. aggirarsi:
histrost se je sukala okrog 100 km na uro la velocità si aggirava sui 100 chilometri orari

4. sukati se okoli koga, česa vertere, riguardare:
pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov la conversazione vertè attorno agli ultimi avvenimenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari, zadeve se sukajo dobro, slabo le cose, le faccende procedono bene, male
misli, da se ves svet suka okoli njega crede di essere al centro del mondo

šéstdeset (-ih) numer. sessanta:
60 km na uro sessanta all'ora
ženska pri šestdesetih una donna sulla sessantina
na grbi jih imeti šestdeset avere sessant'anni

tanto tolik(šen); toliko

¡tanto bueno! veliko sreče! srečno!
por tanto zato
por lo tanto zato, torej
tantos otros mnogi drugi
60 y tantos kilómetros nad 60 km
tantas veces tolikokrat

Umkreis, der, okolica; Mathematik očrtani krog; im Umkreis von 5 km 5 km naokrog; im weiten Umkreis daleč naokrog

ur|a¹ ženski spol (-e …)

1. časovna enota: die Stunde (polna volle, debela geschlagene)
dobri dve uri/dve debeli uri gut zwei Stunden
četrt ure eine Viertelstunde
pol ure eine halbe Stunde
tričetrt ure eine Dreiviertelstunde
pred eno uro vor einer Stunde
vsako uro stündlich
vsake tri ure alle drei Stunden
na … ur/vsakih … ur -stündlich
(pet fünfstündlich, šest sechsstündlich, deset zehnstündlich)
na 12 ur halbtäglich
na četrt/pol ure viertelstündlich/halbstündlich
star … ur -stündig
(pet fünfstündig)
star pol ure halbstündig

2.
na uro in der Stunde/die Stunde (120 km na uro 120 km die Stunde)
hitrost na uro die Stundengeschwindigkeit
(80) kilometrov na uro (80) Stundenkilometer
s sto na uro mit hundert
pogovorno: mit hundert Sachen
povprečno na uro im Stundendurchschnitt

3. promet:
vsako uro im Stundenabstand, železnica im Einstundentakt

4.
delovna ura die Arbeitsstunde
režijska ura Regiestunde
mezda na uro der Stundenlohn
plačilo na uro das Stundengeld
cena delovne ure der Stundensatz
po urah stundenweise

5. oddaljenost: die -stunde (hoda Fußstunde, Wegstunde, ježe Reitstunde, leta Flugstunde, vožnje Autostunde)
oddaljen eno uro vožnje eine Autostunde entfernt
ure hoda stundenweit

6. kratica:
ure, ur Stdn.
ure in ure, cele ure stundenlang
uro za uro/iz ure v uro Stunde um Stunde
24 ur na dan rund um die Uhr
ki dela 24 ur na dan Rund-um-die-Uhr-
hotel za uro das Stundenhotel
|
rana ura zlata ura Morgenstunde hat Gold im Munde