Franja

Zadetki iskanja

  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • ostáti (bivati) to stay, to remain

    ostáti zunaj to stay out; (vztrajati) to persist in, to stick to, to abide by, to keep to; (preostati) to be left over
    ostáti doma to stay at home
    ostáti v postelji to stay in bed, to keep to one's bed
    ostáti pri predmetu to keep to the point
    ostáti miren, hladnokrven to keep cool; to keep one's temper
    ostani, kjer si! keep still!, stay where you are!
    ostalo bo toplo it wilI stay warm
    ostáti zdrav to remain healthy
    to ostane med nama (figurativno) this is a word in your ear, I tell you this in strict confidence, this is quite between ourselves, this is strickly confidental
    vse ostane pri starem no change will be made, everything will be as before
    kje smo ostali zadnji teden? (v šoli) where did we leave off last week?
    ostanem pri svojem mnenju I stick to my opinion
    ostane pri tem! we will leave it at that!
    nič drugega mi ne (pre)ostane... I have no choice but..., there's nothing for it but..., I have no alternative, it's a case of Hobson's choice
    nič drugega (nam) ne ostane, kot da... there is nothing for it, but to...
    ostanite pri telefonu! hold the line, please!
  • ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister

    ostati doma rester à la maison, garder la maison
    ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
    ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
    ostati miren rester tranquille, conserver le calme
    ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
    ostati nem rester court
    ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
    ostati neplačan rester non payé
    ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
    tu ostati rester
    ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
    ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
    ostati na mestu rester sur place
    ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
    ostati na poti rester en chemin (ali en route)
    ostati svež (hrana) se garder frais
    ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
    ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
    ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
    ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
    ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
    ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
    ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
    ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
    od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
    pri tem ostati en rester là
    vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
    to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
    za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
    stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
    pri čem ostati persister dans quelque chose
    kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)?
  • ostáti quedar(se) ; (preostati) sobrar, quedar, restar

    ostati doma quedarse en casa
    ostati miren quedarse guieto, conservar la calma
    ostati dolžan quedar debiendo
    nič ne ostati dolžan no quedar a deber nada
    ostati neplačan quedar por pagar
    ostati nekaznovan quedar impune
    ostati isti seguir siendo el mísmo
    ostati pri čem insistir en, persistir en (a/c)
    naj ostane pri tem! ¡quede esto aquí!
    ostati pri krmilu (fig, pol) seguir en el poder
    ostati brez posledic no tener consecuencias
    ostati pri stvari atenerse al (ali no desviarse del) asunto
    ostati zvest seguir fiel
    ostati pri življenju quedar con vida
    kje smo ostali? ¿dónde habíamos quedado?
    ostanemo (sedaj smo) kvit quedamos iguales
    ostati zadaj quedar atrás
    ostanite pri aparatu (pri telefonu)! ¡no se retire, por favor!
    ostajamo s spoštovanjem (konec pisma) quedamos de ustedes af. mos y s. s.
    tako ne bo ostalo las cosas no han de quedar así (ali ahí)
    to ostane med nami esto queda entre nostros
    vse ostane pri starem todo queda (ali sigue) como antes
    2 od 7 ostane 5 siete menos dos son cinco
  • pa1 členica

    1. doch! (nisi bil tam. Pa sem! du warst nicht da. Doch!)

    2.
    pa še kako! und ob!

    3.
    (drugi ne), jaz pa (die anderen nicht), aber ich schon

    4.
    kdo/kaj/kje/kam/kdaj … pa? wer/was/wo/wohin/wann … denn

    5. denn, schon (kdo pa je? wer ist es denn/schon?)

    6.
    pa ja! freilich!
    pa ja ne! doch nicht!
    to je pa preneumno! das ist doch zu blöd!

    7. aber (ti pa dobro igraš! du spielst aber gut!)

    8.
    pa saj ja (pa saj bo videl er wird es ja sehen)
  • pač

    1. (seveda) doch (zmeraj moraš pač zamuditi du [mußt] musst doch immer zu spät kommen); v odgovor na zanikano vprašanje: doch! (Saj še nisi naredil? Pač! [Du] du bist ja noch nicht fertig? Doch!)

    2. (žal) eben, halt, nun einmal, nun mal (tako je pač das ist halt/eben/nun einmal so; pač ni za nobeno rabo er ist eben zu nichts zu gebrauchen; tako je pač so liegen die Dinge einmal; se je pač zgodilo es ist nun einmal geschehen; se pač ne bi bila smela poročiti z njim du hättest ihn eben nicht heiraten sollen)
    pač ne halt nicht, nun einmal nicht

    3. (že) schon, wohl (videl sem ga pač, toda … ich habe ihn schon/wohl gesehen, doch …)
    to pač das schon

    4. (najbrž) wohl (bo pač tako das wird wohl so sein; je pač že odšel er ist wohl schon gegangen)

    5.
    pač pa jedoch, sondern

    6.
    pač kdo irgendwer, irgend jemand
    pač kaj irgend was
    pač kak(šen) irgendein, irgendwelcher
    pač kako irgendwie
    pač kje irgendwo
  • pámet sens moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , sens commun, bon sens ; (spomin) mémoire ženski spol ; (razsodnost) jugement moški spol , entendement moški spol , discernement moški spol ; (previdnost) prudence ženski spol

    kratka pamet mémoire courte
    kurja pamet tête ženski spol de linotte, mémoire de lièvre
    počasna pamet esprit lent (ali d'escalier)
    počasne pameti dur de tête
    zdrava pamet esprit sain (ali naturel), bon sens, sens commun, jugement commun, familiarno jugeote ženski spol
    na pamet de mémoire, par cœur
    biti pri polni pameti avoir toute sa raison (ali sa lucidité), jouir de toutes ses facultés
    biti brez pameti être fou (ali ženski spol folle), être privé de raison, être inconscient, familiarno timbré (ali toqué, loufoque)
    imeti zdravo pamet avoir du bon sens, popularno avoir de la jugeote
    izgubiti (ali priti ob) pamet perdre la raison (ali l'esprit), n'avoir plus toute sa tête, familiarno déraisonner (ali dérailler)
    napisati na pamet écrire de mémoire
    naučiti se, znati na pamet apprendre, savoir par cœur
    ostači pri pameti (medicina) conserver ses facultés mentales
    povedati na pamet dire (ali réciter) de mémoire (ali par cœur)
    priti na pamet venir à l'esprit, avoir une idée
    priti ob pamet devenir fou (folle ženski spol), perdre la tête
    prili spet k pameti recouvrer la raison (ali le jugement), revenir à la raison, familiarno retrouver ses esprits
    ravnati po pameti agir raisonnablement (ali conformément à la raison)
    spraviti koga k pameti mettre (ali amener) quelqu'un à la raison, faire entendre raison à quelqu'un
    spraviti koga ob pamet faire perdre la raison (ali le jugement) à quelqu'un
    s pametjo raisonnablement
    to ni za njegovo pamet cela le dépasse, ceci est au-dessus de sa compétence, ceci n'est pas à sa portée
    kje sem imel pamet? (figurativno) où avais-je l'esprit?
    ne biti (čisto) pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits, avoir l'esprit troublé, ne pas avoir toute sa raison
    prišla mi je na pamet misel, da l'idée m'est venue que
    ima večjo srečo kakor pamet il a plus de chance que de science, il a une chance imméritée, popularno il a une veine de cocu
  • potém adv.

    I.

    1. (časovno) dopo; quindi:
    šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

    2. pog. allora:
    doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

    3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
    premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
    pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

    II. (v vezniški rabi)

    1. (pri naštevanju) poi, quindi:
    cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

    2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
    kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
    če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
    kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

    3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
    potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte
  • povŕsti adv. di fila, di seguito, uno dopo l'altro:
    vsi, vse povrsti tutti, tutte; proprio tutti, tutte
    povej lepo po vrsti, kje si bil dimmi per filo e per segno dove sei stato
  • práti (perilo) to wash, to launder, (lase) to shampoo

    da(ja)ti prat (svoje) perilo v pralnico to send one's washing to the laundry
    kje si daješ prat perilo? where do you get (ali have) your washing done?
    ona pere za nas she does our washing
    ona pere (hodi prat) za druge she does other people's washing
    to blago se dobro pere this material washes well
  • prebíti2 (-bíjem) perf.

    1. passare:
    še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze

    2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
    človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi
  • prebíti2 (-bíjem) perf.

    1. passare:
    še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze

    2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
    človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

    1. lasciare:
    pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
    pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

    2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
    pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
    pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
    pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
    pusti mu oditi lascialo andare

    3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
    tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
    bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

    4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
    vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

    5. distaccare, distanziare, seminare:
    najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

    6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
    pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

    7. gocciolare, grondare, versare, colare:
    lonec pušča la pentola perde

    8. perforare:
    med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti koga čakati farsi aspettare
    pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
    pustiti se prositi farsi pregare
    le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
    pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
    pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
    pustimo to lasciamo perdere
    pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
    ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
    pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
    ne pustiti do sebe essere inavvicinable
    puščati barvo perdere il colore
  • rečèn (-êna -o) adj. detto:
    kje je rečeno, da moram ravno jaz to narediti dov'è detto che lo devo fare proprio io
    pren. ta človek je, milo rečeno, malo omejen il tipo è, a dir poco, piuttosto ottuso
    odkrito rečeno, tako ne more iti dalje a dirla sinceramente, così non si può andare avanti
    med nami rečeno detto fra noi
    rečeno — storjeno detto, fatto
  • s (ozir. z) (spremljanje) avec, (conjointement) avec

    z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) avec moi (avec toi, avec lui, avec elle, avec nous)
    v spremstvu z accompagné de, en compagnie de
    kava z mlekom café moški spol au lait; (sredstvo) avec, de, par, à, en, au moyen de, à l'aide de, grâce à
    pisati z desno (levo) roko écrire avec (ali de) la main droite (gauche)
    pisati s svinčnikom écrire au crayon
    jesti z dobrim tekom manger de bon appétit
    pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
    plačati z zlatom payer en or
    z njegovo pomočjo grâce à son aide
    zvoniti z vsemi zvonovi sonner toutes les cloches
    s pošto par la poste, par le courrier
    z avtobusom (ladjo, železnico) en autobua (en bateau, en chemin de fer)
    iti z avtom (s kolesom) aller en voiture ali auto (à bicyclette)
    (lastnost) deklica z modrimi očmi une fillette aux yeux bleus
    z odprtimi rokami à bras ouverts
    s polnimi rokami les mains pleines; (način) avec, à, de, en
    z nnmenom avec intention, à dessein
    s silo de force
    z vso silo à toute force
    z veseljem avec plaisir
    z eno besedo en un mot
    z drugimi besedami en d'autres termes; (časovno) avec, à
    s časom (sčasoma) avec le temps, peu à peu, à la longuc
    z dvajsetimi leti à (l'âge de) vingt ans; (kroj) de
    z vrha d'en haut
    s strani de côté
    (v vprašnlnicnh) kaj pa je z njirn? mais qu'est-ce qu'il a?, qu'a-t-il donc?
    kako je z njim? comment va-t-il?
    z njim je konec c'en est fait de lui
    kje ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
    s čim se ukvarjate? de quoi vous occupez-vous?
    s čim varn lahko postrežem? en quoi puis-je vous servir?, qu'y a-t-il pour votre service?
  • sanja|ti se (- se mi)

    1. einen Traum haben (sanjalo se mi je ich hatte einen Traum)
    sanjati se o träumen von (sanjalo se ji je o očetu sie hat von ihrem Vater geträumt)

    2. samo približno vedeti: eine Ahnung haben
    se ti kaj sanja, kje/koliko …? hast du eine Ahnung, wo/[wieviel] wie viel …?
    še sanja se ti ne! hast du eine Ahnung!
    niti sanja se mi ne ich habe keine blasse Ahnung
  • slúžiti to serve, to be in service; (rabiti se) to be used (kot as)

    slúžiti v vojski to serve in the army
    slúžiti svojo učno dobo to serve one's apprenticeship
    slúžiti si kruh to earn one's living
    sam si mora slúžiti kruh he has to earn his own living
    trdó si slúžiti kruh to work hard for a living
    slúžiti za zgled to serve as an example
    kje služite? where are you working?, who are you working for?
    to naj ti služi kot svarilo! let this be a warning to you!
    slúžiti svojemu namenu to serve one's purpose
    ta plašč mi dobro služi this coat wears well
    čemu služi to? what is the use of that?
    nihče ne more slúžiti dvema gospodarjema no one can serve two masters
  • snéti (snámem) perf.

    1. togliere, staccare; sfilare:
    sneti ogrlico z vratu sfilare la collana

    2. pren. prendere, trovare; ekst. pescare:
    kje naj snamem toliko denarja?! e dove trovo tanti soldi?!
    kje si pa to novico snel? questa dove l'hai pescata?

    3. pog. pescare, arrestare; deportare:
    tatu so sneli na ulici hanno pescato il ladro per strada

    4. obrt. finire la maglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne sneti pogleda z dekleta non distogliere lo sguardo dalla fanciulla
    sneti besedo z jezika togliere la parola di bocca
    sneti komu glavo ammazzare, decapitare qcn.
    sneti novico s klina inventare qcs. di sana pianta
    pren. tega ne morem sneti s kljuke non posso trovarlo, procurarlo su due piedi
    sneti doge (s soda) sdogare
    navt. sneti jadrno prečko sferire
    sneti kapuco, klobuk scappucciare, scappellare
    sneti podkev sferrare
    sneti opore spuntellare
    sneti s tečajev sgangherare
    sneti krinko smascherare
    obrt. sneti šive sbastire
    sneti uzdo scavezzare
  • stakníti (skupaj) joindre, (ré)unir, assembler

    stakniti kje kaj denarja dénicher (ali débusquer, découvrir) de l'argent quelque part
    stakniti jo (po glavi) attraper (ali recevoir) un coup
    stakniti bolezen attraper (ali contracter, gagner) une maladie