Franja

hot cockles [hɔ́tkɔklz] samostalnik
množina kdo je udaril? (igra z zavezanimi očmi)

idole [idɔl] féminin malik, idol; figuré oseba ali stvar, ki jo kdo slepo časti

être l'idole du jour biti idol, junak dneva

in-āscēnsus 3 (in [priv.], ascendere) kamor kdo (še) ni stopil: rostra inascensus superbiae principum locus Plin. iun. prostor, kamor ošabnost drugih cesarjev ni stopila (ki se ga je izogibala).

īn-solitus 3

1. act. ne(na)vajen česa, ne poznavajoč; z objektnim gen.: genus insolitum servitii S. fr., civitas i. rerum bellicarum S., equi tumultūs insoliti L.; nam. gen.: i. ad laborem exercitus C.; z inf.: anima insolita arietari Sen. ph.; abs.: insolitae … fugiant in flumina phocae V. ki tega niso vajeni, feminas insolitas (proti njihovi navadi) prodire cogis Ci., insolitis tremuerunt motibus Alpes V., insoliti versūs Iust; subst. n.: insolitum sibi T.

2. pass. česar kdo ni vajen, tuj, neznan: Sen. rh., Sil., Cels., insolitum genus (i. ratio) dicendi Ci., ad insolitam litem Ci., labos (labor) S., O., Q., nova atque i. libertas L., novum et moribus veterum insolitum T., insolita mihi loquacitas Ci., quibus (haec) insolita atque insueta sunt L., rem insolitam apportare auribus Lucr., adulescentibus gloria i. Ci.

3. occ. nenavaden, neobičajen, redek: Cels., insolitum verbum interpretari Ci., insolitā victoriā inflammatus Ci., i. res S., Lucr., animalium partus, spectaculum, paratus T., i. feminis habitus Iust., eloquium H., clamor Plin. iun.; insolitum est z inf.: Dig.; z ut: Plin. iun.; adv. īnsolitē zoper navado, proti navadi: Aug.

irgendwer nekdo, že kdo

lifemanship [láifmənšip] samostalnik
šaljivo samozavesten nastop; sposobnost, da se kdo pokaže močnejšega od drugih

Naboth's vineyard [néibɔɵvínjəd] samostalnik
posest, ki jo kdo hoče za vsako ceno imeti

nadstrijèliti nàdstrijelīm (ijek.), nadstréliti nàdstrēlīm prekositi koga v streljanju, bolje ustreliti kot kdo drug: nadstrijeliti koga

nàzdrāvlje prisl.
1. na zdravje: ovu čašu ispijam i velim nazdravlje
2. na zdravje, bog pomagaj (če kdo kihne)
3. ko ti kdo izreka sožalje, odvrneš: neka je ostatku nazdravlje!

odbáciti òdbācīm
1. odvreči: odbaciti teret
2. zavreči, odkloniti: odbaciti učenje nepravih učitelja; odbaciti idole; zašto hoćeš da odbaciš sreću koja ti se nameće
3. vreči dalje kakor kdo drug: on mu je odbacio

omijèniti òmijenīm (ijek.) ob lunini meni prati; potem se perilo rado trga; če ima kdo strgano srajco, se za šalo reče: omijenio je košulje

òsobnica ž deklica, ki jo kdo posvoji: uzeo k sebi -u mjesto kćeri

pȁdalīšte s prostor na prostem, kjer kdo prenoči ali začasno biva

personne² [pɛrsɔn] pronom

1. nekdo, neka oseba; sploh kdo, kdorkoli

je le sais mieux que personne to bolje vem kot kdorkoli

2. (z "ne") nikdo, nihče

personne ne le sait nihče tega ne ve
je ne connais personne nikogar ne poznam
personne d'autre, personne autre nihče drug

pogdjèko, pogdjètko (ijek.), pogdèko, pogdètko (ek.) tu pa tam kdo

pòneko pònekoga, pònetko pònekoga zaim. tu pa tam kdo: poneko od nas se pita zašto nisu svi ljudi dobri

poštápalica ž, poštàpāljka ž
1. opora: kći mu je bila poštapalica u starosti
2. beseda, ki jo kdo brez potrebe uporablja v govoru, v pisanju, nekako iz zadrege: to je, dakle, danas, ovaj, svakodnevni, kako da kažem, običaj kod, ovaj, našega naroda; koliko imate goveda u štali, pa čujte, ne bih vam mogao, ovaj, odmah odgovoriti

quiller [kije] verbe intransitif postaviti keglje; metati keglje čim bliže krogli, da se ugotovi, kdo bo začel igro

quis-piam, quid-piam (quippiam) (subst.) in quis-piam, quae-piam, quod-piam (quoppiam) (adj.), pron. indefinitum (iz *quis-pe-iam; prim. quippe)

1. nekdo (kdor koli, kdorkoli), nekaj (kar koli, karkoli), pač kdo, pač kaj, ta ali oni (pač), eden ali drugi, kateri koli (katerikoli), v trdilnih in nikalnih stavkih, a v splošnem le malo rabljen pron.: Iust., Corn., Gell. idr., dicet fortasse quispiam Ci., dixisti quippiam Ci., ne quispiam ordine egrederetur S., si cuipiam pecuniam ademit Ci., quispiam deus Ter., cum quaepiam cohors ex urbe excesserat C., rem quampiam Ci.; pl. zelo redek: Ap., aliae, quaepiam rationes Ci. ep.; adv. acc. n quidpiam (quippiam) nekaj, nekoliko: quippiam impudicior Pl., si quando quippiam (v kakšnem smislu) nocuit Ci.; adv. abl. n
a) quōpiam (ne)kam: quopiam devorteris Pl., iturane quopiam es Ter.
b) quīpiam (star. = quōpiam) na kak(šen) način, kako: visam, ne nocte hac quipiam (po nekaterih izdajah quippiam) turbaverint Pl.

2. marsikdo, marsikaj: innocens est quispiam Ci.

qui-vive [kiviv] interjection, militaire kdo tam?; masculin, invariable nemir, bojazen

être, se tenir sur le qui-vive biti pazljiv, paziti, prežati, biti na preži
être dans un état de qui-vive perpétuel biti v stanju nesprestanega preplaha