Franja

kolektíven collective

kolektívna pogodba collective agreement
kolektívna imena gramatika collective nouns pl
kolektívno gospodarstvo collective economy
kolektívna kazen (krivda) collective penalty (guilt)
kolektívna kmetija (kolhoz) collective farm
kolektívno lastništvo collective ownership
kolektívni potni list collective passport
kolektívna varnost politika collective security

kolektivn|i (-a, -o) Kollektiv- (pojem der Kollektivbegriff, pravo kazen die Kollektivstrafe, krivda die Kollektivschuld, lastnina das Kollektiveigentum, odgovornost die Kollektivhaftung, predstava die Kollektivvorstellung, zavest das [Kollektivbewußtsein] Kollektivbewusstsein)
kolektivni dopust Betriebsferien množina, Werkferien, der Gemeinschaftsurlaub
kolektivni izlet der Betriebsausflug

konvencionálen conventionnel

konvencionalna kazen peine ženski spol (ali amende ženski spol) conventionnelle, dédit moški spol
konvencionalna oborožitev armement moški spol conventionnel (ali non atomique)

konvencionálen convencional

konvencionalna kazen multa f (ali pena f) convencional (ali contractual)

kót¹ angle; corner; nook; recess, retired spot

pravi (ostri, topi) kót right (acute, obtuse) angle
lomni kót angle of refraction
odbojni kót angle of reflection
vidni, zorni kót angle of sight, optic angle, visual angle, figurativno point of view
deklinacíjski kót angle of declination
sokot adjacent angle
kót ob peči (zapeček) inglenook
strel iz kóta šport corner kick, corner
iskati kaj po vseh kótih to search high and low for something, to search every nook and cranny
postaviti otroka v kót (kazen) to make a child stand in the corner
mrtvi kót (avta) blind spot, vojska spot sheltered from enemy fire
vrh kóta point of an angle

kót (-a) m

1. (prostor med stikajočimi se stenami) angolo; canto:
kot sobe, ust angolo della stanza, della bocca
jedilni kot angolo cottura
za kazen poslati v kot mandare in castigo (in un angolo)

2. angolo, luogo; ekst. (ozko področje, predel):
tržaški kot il Triestino

3. pren. dimora; casa

4. (na kmetih preužitek) sostentamento (del padrone anziano vita natural durante):
izgovoriti si kot garantirsi il sostentamento

5. mat. angolo:
izbočeni (konveksni)
kot angolo convesso
iztegnjeni kot angolo piatto
komplementarni kot angolo complementare
naklonski kot angolo d'inclinazione
notranji kot angolo interno
ostri kot angolo acuto
polni kot angolo giro
pravi kot angolo retto
suplementarni kot angolo supplementare
topi kot angolo ottuso
kosinus, kotangens kota coseno, cotangente di un angolo
pod pravim kotom a squadra, in squadra

6. voj.
mrtvi kot angolo morto

7. šport. angolo; calcio d'angolo

8. ekst.
zorni kot angolo visuale, visuale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pretakniti vse kote frugare dappertutto
potisniti koga v kot emarginare, snobbare qcn.
kaj vreči v kot appendere qcs. al chiodo
po vseh kotih so se valjale cunje gli stracci erano sparsi dappertutto
geogr. kot (zaprta gorska dolina) testa, testata (della valle)
astr. časovni kot culminazione
fiz. deklinacíjski kot declinazione magnetica
grad. deviacijski kot angolo di deviazione
fiz. lomni kot angolo di rifrazione
fiz. odbojni kot angolo di riflessione
teh. rezilni kot angolo di taglio
vpadni kot angolo di incidenza

krivíčen (-čna -o) adj. ingiusto; immeritato, indebito; iniquo:
krivična kazen, obsodba pena, condanna ingiusta

láhek ligero (tudi jed, obleka, glasba, vino, roka, spanje) ; (bolezen) leve ; (teža) ligero, liviano ; (netežaven) fácil ; (preprost) sencillo

lahka hrana comida f ligera
lahko orožje armas f pl ligeras
lahek tobak tabaco m suave
lahka bolezen (rana) enfermedad f (herida f) leve
lahko dekle (fig) muchacha f fácil
lahka kazen castigo m (ali pena f) leve
lahek prehlad ligero resfriado m
lahko čtivo lectura f amena
lahko delo trabajo m fácil
lahek trud poco esfuerzo m
lahkó(prislov) ligeramente; levemente; fácilmente, con facilidad
lahko dostopen de fácil acceso
nič lažjega kot to nada más fácil que eso
lahek za prevajanje fácil de traducir
lažje rečeno kot storjeno es más fácil de decir que de hacer
to si lahko mislimo es fácil de imaginar
vzeti vse na lahko tomar todo a la ligera

léska botanika hazel; hazel tree

leskovo olje (figurativno, tepež z jermenom, kazen) the strap, strap oil

maksimal|en (-na, -no) maximal; Größt-, Maximal-, Höchst- (rok/trajanje die Höchstdauer, znesek der Maximalbetrag, dimenzija das Größtmaß, doza die Maximaldosis, storilnost Höchstleistung, obremenitev Höchstbelastung, Maximalbelastung, vsebnost der Höchstgehalt, kazen pravo die Höchststrafe, stopnja die Höchststufe, tarifa der Höchsttarif, temperatura die Höchsttemperatur)
maksimalni termometer das Maximumthermometer

mandáten (-tna -o) adj. di, per mandato, con mandato:
jur. mandatna kazen ordinanza penale
jur. mandatna pogodba mandato
mandatni postopek procedimento per mandato
hist. mandatno ozemlje mandato, territorio di mandato
mandatno obdobje legislatura

míl (značaj) gentle, sweet; (podnebje) soft, mild, balmy, bland, temperate, genial; (ljubek) graceful; (obziren) benign, benignant, mild, indulgent, lenient; (zima) mild, gentle; (barva, zvok) mellow

pod mílim nebom in the open air
míla kazen a mild (ali lenient) punishment
míla klima mild climate
míl značaj mild temper
mílo povedano, rečeno to put it mildly, to say the least of it
zima je bila míla the winter was mild
drži se kot míla jera he is cutting a sorry figure
mílo soditi to judge leniently
sreča mi ni míla fortune does not favour me
vrniti mílo za drago to return tit for tat, to give as good as one got, to get one's own back, arhaično to give a Roland for an Oliver
vrnil sem mu mílo za drago I paid him back in his own coin; I served him with the same sauce

míl doux, gracieux, plein de grâce(s), charmant, cher; clément, indulgent, bienveillant ; (klima, vreme) tempéré, modéré, favorable, propice

mila kazen une punition légère
mila zima un hiver doux
pod milim nebom à la belle étoile
milo soditi juger avec indulgence
milo jokati pleurer à chaudes larmes
milo prositi supplier, prier instamment, implorer
milo se mu je storilo (pri srcu) son cœur s'émut
sreča mu je mila la fortune lui est favorable (ali propice), la fortune lui sourit
vrniti milo za drago rendre la pareille (à quelqu'un)

míl (-a -o)

A) adj.

1. dolce, leggiadro, amabile, caro, soave:
mile oči occhi dolci
mil obraz volto dolce
mili spomini na mladost cari ricordi della giovinezza
milo petje ptic il dolce canto degli uccelli

2. caro, amorevole; mite:
mila kazen pena mite

3. mite, lieve, clemente:
milo podnebje clima mite
mila oblika epidemije forma lieve di epidemia

4. gentile, tenero; suppichevole

5. caro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pusti ga vendar, za boga milega lascialo stare, per l'amor del cielo
pod milim bogom, za nobeno rabo nisi non sei buono proprio a nulla
pren. ubrati milejše strune toccare una corda più sensibile
prigovarjati komu na (vse) mile viže cercar di persuadere uno ad ogni costo
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a sazietà
spati pod milim nebom dormire all'aperto, allo stellato
sreča mu je bila mila la fortuna gli è stata propizia

B) míli (-a -o) m, f, n
njen mili je odšel l'amico del cuore se ne è partito
mila moja mia cara, amor mio
pren. vrniti komu milo za drago rendere a uno pan per focaccia

naci samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi, neformalno (nacist) ▸ náci
V Avstriji je za malikovanje Hitlerja in naci idej zagrožena visoka zaporna kazen. ▸ Ausztriában Hitler és a náci eszmék bálványozásáért hosszú börtönbüntetés szabható ki.
Dollfussa so naciji ubili leta 1934. ▸ Dollfusst 1934-ben ölték meg a nácik.
Povezane iztočnice: naci punk

2. tudi v pridevniški rabi, neformalno, izraža negativen odnos (nacionalistični nestrpnež) ▸ náciPoglejte malo videe, sami nestrpneži, huligani in naciji. ▸ Kukkantsanak bele a a videókba, csupa intoleráns alak, huligán és náci.

3. tudi v pridevniški rabi, neformalno, lahko izraža negativen odnos (zahtevnež) ▸ náci
V srednji šoli so imeli res naci profesorja, ki je spraševal prav vsako uro. ▸ A középiskolában volt egy náci tanáruk, aki minden egyes órán feleltetett.

najmanjš|i (-a, -e) der/die/das kleinste, geringste ➞ → majhen
kar najmanjši geringstmöglich, kleinstmöglich, möglichst klein/gering
Mindest- (znesek der Mindestbetrag, odškodnina die Mindestentschädigung, možna mera das Mindestmaß, teža tovora die Mindestfrachtmenge, vsebnost der Mindestgehalt, kazen die Mindeststrafe)
najmanjša vrednost der Tiefstwert
do najmanjše podrobnosti bis ins kleinste
ne imeti niti najmanjšega razloga nicht die leiseste Veranlassung (haben)
ne imeti niti najmanjšega pojma keinen blassen Schimmer haben
ne imeti niti najmanjšega upanja nicht die geringste Hoffnung haben
najmanjši skupni večkratnik matematika kleinstes gemeinsames Vielfaches, das k. g. V.

najnižj|i (-a, -e) der niedrigste; Mindest- (znesek der Mindestbetrag, kazen die Mindeststrafe, dovoljena hitrost die Mindestgeschwindigkeit, obdavčitev die Mindestbesteuerung, predpisana teža das Mindestgewicht, zahteva die Mindestforderung); Tiefst-, Tief- (temperatura die Tiefsttemperatur, cena der Tiefstpreis)
najnižji možni znesek der Kleinstbetrag

najvišj|i (-a, -e) der/die/das höchste, po legi: höchstgelegen
najvišji možni höchstmöglich
drugi najvišji der zweithöchste
Höchst-, Maximal-, Meist- (dosežek die Höchstleistung, nivo vode die Höchstflut, der Höchststand, odmerek die Höchstdosis, Maximaldosis, znesek der Höchstbetrag, ponudba das Meistbot, Meistgebot, cena der Höchstpreis, hitrost Höchstgeschwindigkeit, kazen die Höchststrafe, kakovost die Höchstqualität, poraba der Höchstverbrauch, tarifa der Höchstsatz, Höchsttarif, temperatura die Höchsttemperatur, teža das Höchstgewicht)
najvišja modrost figurativno der Weisheit letzter [Schluß] Schluss
najvišji po rangu ranghöchst

nakopáti desenterrar

nakopati si bolezen contraer (fam coger, atrapar) una enfermedad
nakopati si sovraštvo (kazen) incurrir en odio (en pena)

nalágati¹ to put on, to lay on; to load, to lade, to charge, to burden; to impose

nalágati komu denarno kazen to fine someone
nalágati kazen to inflict punishment
nalágati komu pokoro to impose a penance upon someone