Franja

v dans, en, à

v Franciji en France
v južni Franciji dans la France méridionale
v Parizu à Paris
v Evropi en Europe
v tujini à l'étranger
iti v mesto aller en (ali à la) ville
v francoščini en français
v treh urah (dneh) en trois heures (jours)
v starosti 20 let à l'âge de 20 ans
v letu 1941 en (l'an) 1941
v januarju en janvier
v jeseni en automne
v moderni dobi à l'époque moderne, aux temps modernes
v mirnem času en temps de paix
v tem trenutku à (ali en) ce moment, à cet instant
v vsem mojem življenju dans toute ma vie
v kratkem sous peu
živeti v miru vivre en paix
v nedeljo dimanche
odpotovati v Pariz partir pour Paris
v dokaz pour preuve
hiša, v kateri stanujem la maison dans laquelle (ali où) j'habite

vej|a ženski spol (-e …)

1. rastlinstvo, botanika der Zweig, močnejša: der Ast; (brezova Birkenzweig, češnjeva Kirschzweig, leskova Haselzweig, oljkova Ölbaumzweig, palmova Palmzweig, smrekova Fichtenzweig, Tannenzweig, agronomija in vrtnarstvo odvajalna Zugast, ogrodna Gerüstast, rodna Tragast, Fruchtast, stranska Nebenzweig, s plodovi Fruchtzweig, z listi Blattzweig, z mačicami Kätzchenzweig, živa Grünast), posamična: der Einzelzweig
anatomija sapnična veja der Luftröhrenast
veje množina Zweige, Äste množina, die Bezweigung, ki štrle čez ograjo, mejo: der Überhang
brez vej astrein
čiščenje vej die Astreinigung
kleščenje vej die Abästung, die Entastung
obsekovati/obsekati veje (einen Stamm) abästen
figurativno priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
žagati vejo, na kateri človek sedi am eigenen Ast sägen

2.
veja znanosti der Wissenschaftszweig

véja (-e) f

1. ramo:
veja ozeleni il ramo verdeggia
odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
goste, košate veje rami folti, frondosi
biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

2. ramo, diramazione:
železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
stranska veja ramo laterale
sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

4. branca:
razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
agr. ogrodne veje rami maestri

vŕv rope; cord

vŕv za perilo clothesline
vŕv za obešanje (kazen) halter; the rope
vŕvi pl okoli ringa šport the ropes
izdelovalec vŕvi ropemaker
lestev iz vŕvi rope ladder
plesalec, -lka na vŕvi rope dancer
tovarna vŕvi rope factory
vlečenje vŕvi (igra) tug-of-war, pl tugs-of-war
vŕv za preskakovanje (otroška igra) skipping-rope
oddeliti, izpreti gledalce z vŕvjo to rope off spectators
hoditi po napeti vŕv nad globokim prepadom to walk (oziroma to be walking) the (oziroma a) tightrope over a very deep precipice
ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil speak not of rope where a man has hanged himself
peljati, voditi na vŕvi to lead by a halter
pritrditi, zvezati z vŕvjo to cord, to rope (up)
preskakovati vŕv, skakati čez vŕv (otroška igra) to skip (a skipping-rope)

vse¹ [è] srednji spol (-ga)

1. alles
to je vse das ist alles
vse v redu alles in Ordnung
vse to das/dies alles
vse mine es geht alles vorüber
vse v vsem (eno k drugemu) alles in allem
kljub vsemu trotz allem
vse ostalo/drugo alles übrige

2. das Ganze

3.
kdo/kaj/kateri vse wer/was alles (komu vse wem alles)

4.
vse najboljše! alles Gute!

zgruntati glagol
1. neformalno (ugotoviti) ▸ rájön
Pri sosedih imajo letni kino. Moti me, ker ne morem zgruntati, kateri film gledajo. ▸ A szomszédoknál nyári mozi van. Zavar, hogy nem tudok rájönni, melyik filmet nézik.

2. neformalno (domisliti se) ▸ kifundál, kiötöl, kiagyal
Hvala za predloge, bom že nekaj zgruntala. ▸ Köszönöm a javaslatokat, majd csak kifundálok valamit.

zlódej (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo

žaga|ti (-m) sägen, hlod: schneiden
figurativno žagati koga an jemandes Stuhl sägen
žagati vejo, na kateri človek sedi am eigenen Ast sägen

žágati (-am) imperf.

1. segare, tagliare:
žagati drevo, drva segare, tagliare l'albero, tagliare la legna

2. pren. (igrati violino, godalo)
žagati violino, na violino segare il violino

3. pejor. muz. strimpellare:
žagati melodijo strimpellare una melodia

4. (oglašati se monotono) stridere, frinire:
kobilice, škržati žagajo le cavallette, le cicale stridono

5. pren. (smrčati) russare, ronfare

6. pog. deporre, destituire, silurare:
žagati direktorja silurare il direttore
žagati komu stolček minacciare la posizione, la carica di qcn.; scalzare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
take žaga, da se ljudje valjajo od smeha le sballa così grosse da far sbellicare dalle risa il pubblico
žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani, darsi la zappa sui piedi