Franja

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

sniff² [snif] neprehodni glagol
povleči zrak, vdihavati skozi nosnice, smrkati; vohati, vohljati; povohati, poduhati (at kaj)
figurativno prezirljivo vihati nos (at nad čem)
namrdniti se (at ob čem)
prehodni glagol
smrkniti (često in, up)
kaj; vohati (tudi figurativno)
(p)ovohati, izvohati

to sniff about vohljati, vohuniti
to sniff in vdihniti zrak (vonj, duh)
to sniff up vdihniti skozi nos (kak vonj, duh)

so¹

1. tako, so nicht ne tako; so groß usw.: tako velik itd.; so X (= so sagt/meint X) tako (pravi/meni) tudi X

2. so viel toliko; dreimal/zehnmal usw. so viel trikrat/desetkrat itd. več

3. so ein/eine/ein tak/takšen, taka/takšna, tako/takšno

4. kaj, nekaj, so etwas kaj takega; so ähnlich nekaj podobnega

5. (ungefähr) enkrat (so gegen Abend enkrat proti večeru, so gegen fünf Uhr enkrat do petih, malo pred peto); približno (so fünfhundert Besucher približno 500 obiskovalcev, so zwei Wochen približno dva tedna)

6. kolikor mogoče, čim, so ... wie möglich (so schnell/viel/wenig usw. wie möglich kolikor mogoče hitro/veliko/malo, čim hitreje, več, manj) ; so gut wie nichts usw.: takorekoč (nič)

7. so oder so tako ali drugače; tako in tako; so und so tako in tako; so eine Sache taka čudna zadeva

8. (ohnehin) kar tako, brez drugega

9. res (so ganz egal res čisto vseeno); So? Res?

sopravvivere^* v. intr. (pres. sopravvivo)

1.
sopravvivere a preživeti koga, kaj:
sopravvivere al naufragio preživeti brodolom

2. pren. nadživeti koga, kaj, živeti naprej; ohraniti, ohranjati se:
l'artista sopravvive nella sua opera umetnik živi v svojem delu
sopravvivono tuttora antiche superstizioni ohranila so se stara verovanja

štȁ čèga čemu čim(E) zaim. kaj: ti ne znaš šta ja znam ti ne veš, koliko tega jaz vem; ti ne znaš ono što ja znam ti ne veš tega, kar jaz vem

štȍ čèga zaim.
1. kaj, kar: što si dužan?; čega nam je nestalo?; čemu služi ova knjiga?; na što misliš?: čime se to plaća; daj amo što si donio, doneo; čega se čovjek najviše boji, ono će mu na glavu doći; čemu zeman tome i vrijeme; a što me pitaš za mal moj, ja bih rekao; što ne znaš srpski, metni ruski; za što kupio, za to i prodao; čime se nov sud napuni, na ono uvijek zaudara; što bilo kar koli; što bolje kar najbolj; štočiji -a -e čigar koli; donesi nama ako nađeš štočiju knjigu; ako bi se o tome štogdje govorilo če bi o tem kjer koli govorili; reci štogod reci kaj; što god biste o tome čuli kar koli bi o tem slišali; što gore se situacija razvija, to bolje za nas: kolikor slabše se položaj razvija, toliko je bolje za nas; trči što igda možeš teci, kolikor moreš; bilo je na sajmu štokakvih stvari na semnju so se videle različne reči, ako bi se štoko, štotko javio če bi se še kdo oglasil; mogao bi doći još štokoji zakasnjeli gost lahko bi prišel še kakšen zapozneli gost; da idu štokuda naj gredo kamor koli; čulo se o tome štošta o te z se je marsikaj slišalo
2. ki: to je onaj što je juče došao; u nas nema čovjeka što ne zna za to; to je knjiga što sam je kupio
3. vez. ker: izvinite što dolazim prekasno
4. prisl. zakaj: što nisi došao?

tretírati trètīrām (fr. traiter) tretirati, ravnati s kom, obravnavati koga, kaj: ne dopuštam da ovako tretiraš bespomoćna čovjeka; pisac je ovaj problem tretirao na vrlo obziran način

ūllus 3, gen. ūllīus, dat. ūllī, pron. indefinitum (demin. ūnus nam. *ūnulus, *ūnlus)

1. adj. (sploh) kateri, kak, neki, (ne)kdo: ullo modo Ter., si ullo modo potero Ci., ulla si tibi iuris perierati poena nocuisset umquam H., dum amnes ulli rumpuntur fontibus V., antequam imperium ullum accipere quivisset S., sine ullo remedio Ci., sine ulla vituperatione Ci. brez kake (= brez sleherne) graje, čisto brez očitka, sine ullo vulnere Ci. brez najmanjše rane, brez sleherne poškodbe; večinoma v nikalnih stavkih ali stavkih z nikalnim pomenom (non ali neque ullus = noben, nobeden, nikak): neque in ullam partem disputo Ci., debebat ullum nummum nemini Ci., an est commodum ullum tum expetendum? neque ullam picturam fuisse, quin conquisierit Ci.

2. (redko) subst. kdo, kaj; klas. le o osebah: nec probante ullo nec vocante L., negat se posse iter ulli per provinciam dare C. pravi, da ne more nikomur dovoliti … ; v pl.: quae tanta societas ullis inter se?; nam. neutr. klas. le ulla res: non opinor rem ullam potuisse mutari C., neque res ulla praetermissa est Ci. in nič se ni opustilo; šele pri L.: nemo ullius (nam. ullius rei) nisi fugae memor.

Opomba: Pesn.: gen. ūllĭus: O., Cat., V. (Catal.); gen. ūllī: Pl.; dat. ullae: Tib.

uter², utra, utrum, gen. utrīus (pesn. útrius), dat. -ī (ali iz *qu̯utro- ali iz *qu̯otero- komp. iz vprašalnega pron. *qu̯o- kdo [prim. quī in quis]; skr. kataráh = gr. πότερος [jon. κότερος] = lit. katràs kateri, kateri od obeh, osk. pútereípíd, sl. kateri) pron.

1. interrogativum kdo, kaj od obeh, kateri, katera, katero od obeh
a) v neodvisnem vprašanju: Pl., Naev. ap. Non. idr., uter nostrum popularis est? tune an ego Ci., uter est insanior horum? H., utrum mavis? Ci.; vprašanje okrepljeno z ne: uterne ad casūs dubios fidet sibi certius? H.; pl. o več osebah na obeh straneh: utriscum rem esse mavis? Pl.
b) v odvisnem vprašanju: Ter., Enn. ap. Ci., Pac. ap. Non., L., O., Q., Vell. idr., videamus, uter plus scribere possit H., eligas utrum velis Ci., ut oculis, in utram partem fluat (sc. flumen), iudicari non possit C., interrogabatur, utrum pluris faceret, patrem matremne N.; pl. o več osebah ali stvareh na obeh straneh: Q. idr., utros eius habueris libros, nescio Ci. ep. katero zbirko knjig od obeh; pron. podvojen: Dig. idr., ut nihil iam aliud quaerere debeatis, nisi uter utri insidias fecerit Ci. kateri od obeh je drugemu postavil zasedo (nastavil past), ut … neque diiudicari posset, uter utri virtute anteferendus videretur C., si scire … possis, uter ab utro petitus fraude et insidiis esset L., ambigitur quotiens, uter utro sit prior H.

2. indefinitum katerikoli (kateri koli) od obeh, eden od obeh: si uter volet Ci.

3. relativum katerikoli, katerakoli, katerokoli (kateri koli, katera koli, katero koli) od obeh: Vitr. idr., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis … esto H., utrum placet, sumite L., horum utro uti nolumus, altero est utendum Ci. — Od tod

1. n. adv. utrum ali, li uvaja prvi člen ločnih vprašanj
a) neodvisnih: utrum ea vestra an nostra culpa est? Ci. ali … ali, utrum enim defenditis an impugnatis plebem? L., utrum … abstulit? an … dedit? an ademit? an … commutavit? Ci. ali … ali … ali … ali; včasih se utrum ne sloveni: utrum quid agatur non vides an apud quos agatur? Ci.; v drugem členu stoji annon (ali ne?) utrum cetera nomina in codicem accepti et expensi digesta habes annon? Ci.; utrum okrepljen z ne: Plin., Q. idr., utrumne iussi persequemur otium … an hunc laborem mente laturi … ?; drugi člen vprašanja je izpuščen kot sam po sebi umeven: utrum maiores vestri exorti ab diis sunt? L. ali morda … ?
b) odvisnih (= gr. πότερον): multum interest, utrum laus imminuatur an salus deseratur Ci., difficile erat intellectu, utrum eum amici magis vererentur an amarent N.; v drugem členu stoji necne (ali ne?): di utrum sint necne sint, quaeritur Ci., matres familias sortibus declarabant, utrum proelium committi ex usu esset necne C.; drugi člen vprašanja se včasih zamolči: utrum regnum repetitum (sup.) in Macedoniam veniret N.; utrum okrepljen z ne: Q., Cu., Col., Suet. idr., agitamus, utrumne divitiis homines an sint virtute beati H., non multum interest, utrumne de furto … dicendum habeas an de ambitu comitiorum T.; utrum okrepljen z nam = ali je mar?, je mar?: Vulg., cum percontatus esset † utrumnam † Pataris universa classis in portu stare posset L. (drugi člen je zamolčan)

2. adv. utrō na katero od obeh strani, na katero stran (od dveh), kam od obeh strani: Plin., nescit, utro potius ruat O.; metaf.: quae (sc. natura) quoniam utro accesit, id fit propensius, si utroque adiuncta est, paria fiant necesse est Ci.

Opomba: Neque uter ali nec uter = neuter: Lucr.; star. gen. in dat. sg. fem. utrae: Char.; n. uterum: Naev. fr. (v nekaterih izdajah).

was

1. Interrogativpronomen kaj; auf/für/um was na/za/za kaj; mit was s čim; von was o čem; was für (ein/eine/eines) kakšen, kakšna, kakšno (was für Blumen kakšne rože, was sind das für Blumen kakšne rože so to) ; aber was kaj pa; und was nun kaj pa zdaj?; weißt du was! veš kaj!; und was denn? pa potem?; was meinen Sie damit? kako to mislite?; was ist das schwierig kako težko je to; was an koliko; was kostet das koliko to stane

2. Relativpronomen: kar; kolikor (lauf, was du kannst teci, kolikor moreš)

3. Indefinitpronomen (etwas) nekaj, kaj; ganz was anderes čisto nekaj drugega; so was kaj takega; was auch immer karkoli so was! kaj takega!; ach was! kje neki!; und was nicht alles in kaj vse še ne

what [wɔt]

1. zaimek
(vprašalni zaimek) kaj; koliko!

what for? čemu?, zakaj?
what ever for? toda zakaj?
what next? in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?
and what all pogovorno in kaj še vse
what not kar si bodi, karkoli
my hat, my gloves, and what not moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vse
what if kaj če, (in) kaj se zgodi, če...
what of that? kaj za to?, nič za to
what though (I am poor) kaj zato, pa četudi (sem reven)
what about, what of kaj gledé, kaj praviš (misliš) o
what about a cup of tea? ali bi skodelico čaja?
what's it all about? za kaj (pa) gre?
so what?, what of it? prava reč!; nesmisel!
but what pogovorno ki ne (bi)
not a day comes but what makes a change ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)
what is the matter? kaj (pa) je?
what is he like? kakšen je on?
what he has suffered! kaj (koliko) je pretrpel!
well, what of it? no, in kaj za to?
what's up? kaj je?, kaj se dogaja?
to know what's what vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati se
what is the news? kaj je novega?
you want a what? kaj (ponovi, kaj) hočeš?
he claims to a what? kaj hoče on biti?
what is he the better for it? kaj ima on od tega?
I'll tell you what nekaj ti povem
Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name gospod Oné (kako mu je ime?)

2. zaimek
(relativni zaimek) kar

do what I may naj storim, kar hočem (karkoli)
happen what may naj se zgodi, kar hoče!
we know what he is busy with vemo, s čim se ukvarja
this is what we hoped for to je tisto, kar (prav to) smo upali
and what have you ameriško, sleng in kar imate podobnega, takega
but what razen (tega, teh)
he never had any money but what he absolutely needed imel je le najpotrebnejši denar
there was no one but what was excited nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen

3. pridevnik
kakšen, kateri, kolikšen

what luck! kakšna sreča!
what a queer idea! kakšna čudna ideja!
what a fool I am! kako sem neumen!
he got what books he wanted dobil je vse knjige, ki jih je želel
take what books you need! vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješ
what use is this dictionary to you? čemu ti rabi ta slovar?

4. prislov
kako

what happy boys they are kako srečni dečki so (oni)!; deloma
what with storms my return was delayed deloma zaradi viharjev se je moja vrnitev zakasnila
but what (pri nikalnici); pogovorno da ne
not a day but what it rains ni dneva, da ne bi deževalo
never fear but what we shall go! ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!

5. medmet
kaj!, kako!
britanska angleščina kaj ne?

what, do you really mean it? kaj, ti to resno misliš?
a good fellow, what? dober dečko, kaj ne?

6. veznik
pogovorno kolikor

he helped us what he could pomagal nam je, kolikor je mogel

кое-что marsikaj, kaj

кой-что marsikaj, kaj

прогладывать, прогладнуть² (zast.) pogled(ov)ati izza česa ali skozi, kaj; pokaz(ov)ati se

що чого́ займ., káj čésa zaim.

abide^* [əbáid]

1. neprehodni glagol
ostati, vztrajati; zadrževati se, prebivati, stanovati; zadovoljiti se; nuditi pomoč

2. prehodni glagol
(po)čakati; prenašati; vzdržati kaj

I cannot abide ne prenesem
to abide the issue čakati na odločitev

-able [əbl] pripona
zmožen česa, primeren za kaj (npr. drinkable piten)

abmahnen terjati; jemandem etwas terjati kaj od (koga), figurativ opozoriti (koga) zaradi česa, svariti, posvariti

abnötigen jemandem etwas izsiliti kaj od

abonírati -ònīrām (se) (fr. abonner) abonirati se, naročiti se na kaj: abonirati se na pozorište, na kazalište