whooping cough [hú:piŋkɔf] samostalnik
medicina oslovski kašelj
Zadetki iskanja
- коклюш m oslovski kašelj
- ко́клю́ш -у ч., oslôvski kášelj -ega -lja m.
- кровохаркание n bljuvanje krvi; krvavi kašelj
- artēriacus 3 (gr. ἀρτηριακός) sapniški, dušniški: gravitudo Vitr. (tekst. var. arteriace = ἀρτηριακή), težave s sapnikom, težko dihanje, medicamina Cael. zdravila, ki spodbujajo kašelj.
- asinino agg. pog. oslovski:
cocciutaggine asinina oslovska trma
tosse asinina pog. oslovski kašelj - blažeč [é] (-a, -e) lindernd, stillend (kašelj hustenstillend)
- blaži|ti (-m) ublažiti lindern, mildern; bolečine: stillen; tehnika dämpfen, (prestrezati) auffangen
blaži kašelj hustenstillend sein
blaži bolečine schmerzlindernd/ schmerzstillend sein - canino
A) agg. pasji:
mostra canina pasja razstava
fame canina huda lakota
tosse canina med. oslovski kašelj
rosa canina bot. divja roža (Rosa canica)
dente canino anat. podočnik
B) m anat. podočnik - catarroso agg. med. kataren, bolan za katarjem:
tosse catarrosa katarni kašelj - cattivo agg.
1. slab, hudoben:
un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden
2. nepošten, vreden graje:
avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene
3. nevaren, nezdrav, slab:
aria cattiva slab zrak
tempo cattivo slabo vreme
mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo
4. slab, nekvaliteten:
merce cattiva slabo blago
5. neprijeten:
odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)
6. slab, neugoden:
un cattivo affare slab posel
farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen
7. slab, oslabel:
cattiva memoria slab spomin
8. zel, nesrečen:
cattiva sorte zla usoda, nesreča
essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo
9. slab, boleč:
cattiva notizia slaba vest
10. slab, hud:
cattiva digestione slaba prebava
tosse cattiva hud kašelj - chest1 [čest] samostalnik
skrinja, omara, zaboj; blagajna
anatomija prsi, prsni koš
chest of drawers predalnik
to get off one's chest povedati, napresti jih komu, izkašljati se
military chest vojaška blagajna
(a) cold on the chest kašelj
to have a weak chest sapo loviti - churchyard [čə́:čja:d] samostalnik
pokopališče
churchyard cough suh kašelj jetičnikov
pogovorno fat churchyard mnogo smrtnih primerov - contagieux, euse [-žjö, z] adjectif nalezljiv, kužen
exemple masculin, rire masculin contagieux nalezljiv primer, smeh
la coqueluche est contagieuse oslovski kašelj je nalezljiv - convulsivo agg. krčevit:
tosse convulsiva med. oslovski kašelj - convulso agg.
1. krčevit:
tosse convulsa med. oslovski kašelj
2. vzburkan, tresoč se
3. pren. tesnoben, vznemirjen; hud, mrzličen:
parole convulse vznemirjene besede
stile convulso neurejen stil
ritmo convulso mrzličen tempo - convulso krčevit; tresoč se (od besnosti)
tos convulsa (Arg) oslovski kašelj - dēplōrō -āre -āvī -ātum
I. intr. na ves glas kričati, na ves glas vpiti, hudo (silno) tarnati: lamentabili voce deplorans Ci., mihi de isdem rebus esse arbitror … dolentius deplorandum Ci., de istius improbitate d. Ci.; pren. (o trti) solzeti: Pal.
— II. trans.
1. objokovati, obžalovati: me ut patrem deplorarunt Ci., d. patrem pulsum, patriam adflictam, domum incensam Ci., caecitatem suam, vitam Ci., deplorabant ea apud Syphacem Carthaginienses L., deploratae limen adire domus O., d. regem Cu., statum temporum Suet.; occ. s tarnanjem povedati ali izreči (izrekati) ali navesti (navajati): quae … deplorare solebant Ci., multa de Cnaeo d. Ci. ep.
2. kaj kot izgubljeno obžalovati (objokovati), od tod kaj za izgubljeno imeti, (obupavajoč) opustiti, popustiti, obupa(va)ti nad kom ali čim, odpovedati se čemu: agros L., deploratur in perpetuum libertas L., intellexerunt … spem Capuae retinendae deploratam apud Poenos esse L., cum … deploratum paene Romanum nomen … esset L., sua consilia communibus deploratis exsequentes L., deplorata colonis vota iacent O., deploratos recensent Priamidas O., dies deplorandus Q., deplorato Italiae statu Suet., d. exitum Fl., Gallias deploratas Amm.; deplorata tussis Plin. obupen, trdovraten kašelj, Iason deploratus a medicis Plin. nad katerim so zdravniki obupali, tako tudi pl. deplorati Plin. - djȅčjī -ā -ē (ijek.), dȅčjī -ā -ē (ek.) otroški: dječji pjesnik, dom; dječji kašalj oslovski kašelj; -a parali-za; -e jaslice otroške jasli; -e obdanište dnevna varstvena ustanova; -e sklonište dečji dom; -e zabavište otroški vrtec; -e bolesti otroške bolezni
- dobíti (-ím) | dobívati (-am)
A) perf., imperf.
1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
dobiti pismo ricevere una lettera
kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare
2. (postati bogatejši)
a) (za kako stvar) avere, ottenere:
dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
dobiti otroka avere un bambino
dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
dobiti sive lase incanutire
dobiti pogum prender coraggio
b) (postati deležen):
dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso
3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?
4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica
5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra
6. prendere, catturare, acchiappare:
ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi
7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa
8. (z glagolskim samostalnikom):
dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
dobiti opomin essere ammonito
dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
dobiti gol prendersi un gol
dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
dobiti obisk ricevere una visita
dobiti vpogled prendere in visione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
dobiti mlade figliare
če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
dobiti (ujeti)
koga na laži cogliere qcn. in fallo
dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
PREGOVORI:
kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe
B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi