Franja

Zadetki iskanja

  • privléči (-vléčem)

    A) perf.

    1. tirare, trascinare verso; attirare:
    privleči mreže na suho tirare le reti in secco
    pren. privleči kaj na dan far luce su qcs.
    privleči na dan kočljiva vprašanja sfoderare domande imbarazzanti

    2. portare (a fatica):
    privleči kovček v hišo portare a fatica la valigia in casa

    3. trascinare a forza:
    koga privleči k zdravniku trascinare qcn. a forza dal medico

    4. redko attirare l'interesse

    B) privléči se (-vléčem se) perf. refl. trascinarsi:
    ves bolan se je komaj privlekel domov fiaccato dal malore, si trascinò faticosamente a casa
  • privleč|i se [é] (-em) sich schleppen, anschleppen, angekrochen kommen
    komaj se privleči figurativno mit dem Kopf unter dem Arm kommen
  • razlikováti to distinguish; to differentiate; to discern; to discriminate (proti against)

    razlikováti med to draw a distinction between
    komaj ga razlikujem od njegovega brata I can hardly tell him from his brother
    razlikováti se to differ, to vary (od from); (biti nasproten) to contrast (with); (ne se skladati) to dissent (from), to be at variance (with)
    razlikujemo se glede tega we disagree (ali we are divided) on it
  • razločeváti (-újem) | razlóčiti (-im)

    A) imperf., perf. distinguere; ekst. riconoscere; vedere:
    razločevati kaj s prostim očesom distinguere qcs. a occhio nudo
    komaj je razločil cesto pred seboj vedeva a malapena la strada davanti
    kaj ločuje človeka od živali? cosa distingue l'uomo dall'animale?

    B) razločeváti se (-újem se) | razlóčiti se (-im se) imperf., perf. refl. distinguersi; differire
  • redíti (-ím)

    A) imperf.

    1. nutrire, allevare:
    rediti govedo, konje allevare bovini, equini

    2. ingrassare:
    rediti prašiča ingrassare il porco

    3. ekst. ingrassare:
    kruh, sladkor redi il pane, lo zucchero ingrassa

    4. (preživljati, vzdrževati) allevare, mantenere:
    s temi dohodki komaj redi družino con quegli introiti riesce a malapena a mantenere la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
    pren. nima drugega dela, kot da redi trebušček non ha nient'altro da fare che mettere su pancia
    sedeti v zaporu in rediti uši stare in prigione a nutrire i pidocchi

    B) redíti se (-ím se) imperf. refl. ingrassare; star. (razvijati se) crescere; pren.
    rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
  • rešíti to save, to rescue; (osvoboditi) to deliver; to redeem; (na morju) to salvage; (nalogo itd.) to solve

    rešíti svojo čast to save (oziroma to vindicate) one's honour
    rešíti si kožo (figurativno) to save one's skin
    rešíti se (znebiti se) koga to get rid of someone
    rešíti skrivnost, problem to solve a mystery, a problem
    rešíti situacijo to retrieve the situation
    rešíti uganko to solve (ali to work out, to puzzle out) a riddle
    rešíti komu življenje to save someone's life
    rešíti svoj ugled to save one's reputation
    rešil sem ga bede I saved him from utter poverty
    zdravnik upa, da ga bo rešil the doctor hopes to pull him through
    rešili so ga, da ni utonil he was saved from drowning
    rešíti si glavo (figurativno) to save one's bacon
    rešíti se to save someone, to be saved (ali rescued, delivered), to come off unscathed, to get away with a whole skin
    komaj, za las se rešíti to have a narrow escape, to escape by the skin of one's teeth
    reši se, kdor se more! every man for himself!, run for your lives!
  • roman samostalnik
    1. (literarno delo) ▸ regény
    sodobni roman ▸ kortárs regény
    klasični roman ▸ klasszikus regény
    napisati roman ▸ regényt ír
    brati roman ▸ regényt olvas
    izdati roman ▸ regényt kiad
    avtor romana ▸ regény szerzője
    junak romana ▸ regényhős
    prevod romana ▸ regényfordítás
    priredba romana ▸ regényadaptáció
    naslov romana ▸ regénycím
    konec romana ▸ regény vége
    roman o ljubezni ▸ szerelmes regény
    posnet po romanu ▸ regény alapján készült
    Komedija je posneta po romanu francoskega pisatelja Balzaca. ▸ A vígjáték Balzac francia író regénye alapján készült.
    odlomek iz romana ▸ regényrészlet
    lik iz romana ▸ regény szereplője
    roman v verzih ▸ verses regény
    ekranizacija romana ▸ regény filmadaptációja
    avtorica romana ▸ regény szerzője
    Če berem pogrošne romane, čutim, da zapravljam čas. ▸ Ha olcsó regényeket olvasok, úgy érzem, hogy csak az időmet vesztegetem.
    Znotraj krovne zgodbe se vrti zgodba iz šund romana, v središču so ljubezenski trikotniki. ▸ A fő történetszálon belül egy ponyvaregény cselekménye zajlik, középpontjában szerelmi háromszögekkel.
    Povezane iztočnice: biografski roman, erotični roman, satirični roman, roman v pismih, pisemski roman, ljubezenski roman, kriminalni roman, avtobiografski roman, mladinski roman, detektivski roman, roman s ključem, moderni roman, tradicionalni roman, znanstvenofantastični roman, fantazijski roman, fantastični roman, psihološki roman, filozofski roman, potopisni roman, pikareskni roman, roman v stripu, vohunski roman

    2. (obširno besedilo) ▸ regény
    napisati roman ▸ regényt ír
    O njegovem obnašanju bi lahko napisala roman in bojim se, da imam opravka z bolnikom. ▸ A viselkedéséről egy egész regényt írhatnék, és attól tartok, hogy egy beteggel van dolgom.
    pisati roman ▸ regényt ír
    Izmenjavala sva si dogodke, pisala cele romane in komaj čakala pismonošo z novimi sporočili. ▸ Beszámoltunk egymásnak az eseményekről, kész regényeket írtunk, és alig vártuk a postást az új üzenetekkel.
    spisati roman ▸ regényt ír
    Po petdesetih letih zakona bi sedaj lahko spisala cel roman. ▸ Ötven év házasság után, most egy egész regényt írhatnék.
    Če bi hotel popisati vse podrobnosti, bi bilo to za cel roman. ▸ Ha minden részletet le szeretnék írni, abból egy teljes regény lenne.
  • sedemleten pridevnik
    1. (o starosti) ▸ hétéves
    sedemletna deklica ▸ hétéves kislány
    sedemletni deček ▸ hétéves kisfiú
    sedemletna hčerka ▸ hétéves lány
    sedemletni sin ▸ hétéves fiú
    sedemletna vnukinja ▸ hétéves unoka
    sedemletni žrebec ▸ hétéves csődör
    sedemletna kobila ▸ hétéves kanca
    Stara je komaj tri leta, pa že bere in piše kot sedemletni otrok. ▸ Még csak hároméves, de már úgy ír és olvas, mint egy hétéves.

    2. (o trajanju) ▸ hétéves
    sedemletna garancija ▸ hétéves garancia
    sedemletna zaporna kazen ▸ hétéves börtönbüntetés
    sedemletno obdobje ▸ hétéves időszak
    sedemletna vladavina ▸ hétéves uralkodás
    sedemletni mandat ▸ hétéves mandátum
    sedemletni premor ▸ hétéves szünet
    Mitterrand je ostal predsednik in zaokrožil svoj drugi sedemletni mandat. ▸ Mitterrand elnök maradt, és kitöltötte második hétéves mandátumát.
  • séme (-éna) n

    1. seme; agr. semente, semenza:
    hibridno seme seme ibrido
    trda, oljnata semena semi duri, oleosi
    bučno, laneno, makovo, sončnično seme seme di zucca, di lino, di papavero, di girasole
    seme iglavcev, oljaric, žitaric seme, semente di agrifoglia, di pianta oleosa, di cereale
    pog. praprotno seme spora di felce
    biti, pustiti za seme servire, lasciare per semenza

    2. pejor.
    seme, hudičevo seme razza di vipere, di cani

    3. pren. seme:
    seme razdora, sovraštva il seme della discordia, dell'odio

    4. biol. seme, sperma:
    izliv semena eiaculazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl., pren. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde in terra fertile
    pren. biti česa komaj za seme essercene pochissimo
    bot. ptičje seme (železnik) litospermo, erba perla (maggiore) (Lithospermum officinale)
  • slíšati to hear

    dobro slíšati to hear well
    napačno slíšati to hear amiss
    slučajno slíšati to overhear
    slíšati govoriti to hear say
    slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
    on ne sliši dobro he is hard of hearing
    moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
    vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
    slišal sem jo peti I heard her sing
    ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
    o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
    slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
    to (takó) sem slišal so I (have) heard
    slišal sem to praviti I have heard it said
    slíšati obe strani to hear both sides
    od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
    ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
    to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
    ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
    s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
    komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
    bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
    hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear
  • slíšen que l'on peut entendre, audible, perceptible (à l'oreille); intelligible

    komaj slišen presque inaudible
  • slíšen audible; perceptible (al oído)

    komaj slišen apenas perceptible
  • slut|en (-na, -no)
    komaj sluten nur zu ahnen, mehr zu ahnen als zu sehen
  • slúten (-tna -o) adj. knjiž. immaginabile, intuibile:
    dogodki, ki so se zgodili, so bili komaj slutni gli avvenimenti che seguirono erano appena immaginabili
  • spláčati se to pay; to be worth the money

    splača se it pays
    splača se vedeti it is worth knowing
    kmetu se splača, da... it pays a farmer to...
    komaj se splača (kupiti) it is hardly worth while (buying)
    ne splača se it doesn't pay, it is not worth while (ali worth the trouble)
    zločin se ne splača crime doesn't pay
  • spróti adv.

    1. subito; immediatamente:
    sproti pozabiti dimenticare subito

    2. contemporaneamente, simultaneamente; man mano, volta per volta; regolarmente:
    pil je pivo sproti natočeno iz soda beveva la birra spillata di volta in volta dalla botte
    sproti plačevati račune pagare le fatture regolarmente

    3. za sproti (izraža količino, ki je potrebna)
    imeti denar, hrano za sproti avere soldi, provviste sufficienti per vivere (di giorno in giorno)
    zaslužiti komaj za sproti guadagnare appena il necessario
    vode ni niti za sproti le scorte d'acqua sono (pressoché) esaurite
  • spróti al día; día por día; en cada caso

    komaj za sproti imeti za življenje tener apenas para vivir
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • stežka [é]

    1. (s težavo) mit Mühe; (komaj) mit knapper Mühe und Not

    2. (nerad) ungern

    3. (z vso silo) pasti: schwer
  • stréha (-e) f

    1. grad. tetto:
    opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
    sleme strehe comignolo, linea di colmo
    dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
    šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
    hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
    poiskati si streho mettersi al riparo

    2. ekst. tetto, tettoia:
    streha avtomobila il tetto dell'automobile
    streha postaje la tettoia della stazione

    3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
    domača, rodna streha tetto natio, paterno
    ostati brez strehe restare senza tetto
    živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
    ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
    pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
    pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
    pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
    pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
    pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca