Franja

limnē -ēs, f (gr. λίμνη) jezero: Babylone lacus amplissima magnitudine, qui limne asphaltites (po drugih λίμνη Ἀσφαλτῖτις) appellatur Vitr.

loch [lɔk, lɔh] samostalnik
škotsko jezero, ozek zaliv

lough [lɔk, lɔh] samostalnik
irsko jezero, morski zaliv

palūs² -ūdis, gen. pl. -um: C., pa tudi -ium: L., Iust., f (prim. skr. palvalám mlak(už)a, muža, gr. πηλός, πάλος glen, blato, mulj)

1. močvirje, barje, kál, kalúža, luža, muža, mlakuža, mlaka: H., V., Cat., Tib., Sil., Stat., Cl. idr., propter paludes exercitui aditus non est C., paludes siccare Ci., udae paludes O.; occ. jezero, reka: L., Auct. b. Alx., Mel., Lact. idr., Acherontis V. Aherontsko jezero (pri Kumah), dis iuranda palus O. = Styx.

2. meton. trst(ič)je: Mart.

See¹, der, (-s, Seen) jezero (künstlicher umetno); figurativ vom Hund: lužica

stāgnum -ī, n (prim. gr. στάζω kapljati, curljati, σταγών kaplja, στακτή mirina smola, mirino olje, mirin sok)

1. stoječa voda, jezero (nastalo zaradi vode, ki je prestopila bregove, lacus pa je stalno jezero), tolmun, lokev (lokva), luža, kal, kaluža, mlaka, mlakuža, ribnik, bajar (bajer) ipd.: Enn. ap. P. F., S. fr., Cels., Tib., Stat., Amm. idr., fontes et stagna Ci. poet., stagna lacusque O., stagna Palicorum O., mitis … in morem stagni placidaeque paludis V., super ripas Tiberis effusus lenibus stagnis L., quaedam stagni incola (= žena) Ph., stagnum salinarum Auct. b. Hisp. slano jezero, slana mlaka.

2. metaf.
a) pesn. vsaka počasi (leno) tekoča voda, leno (počasi) tekoče vodovje: Pr., Sil., Lucan. idr., dulcibus in stagnis … Caystri V., Cocyti stagna alta V., fragor stagnis auditus Avernis V., imis stagna refusa vadis V. iz morskih glob(oč)in navzgor deroče vodovje, maxuma Nerei stagna V. širno morje, illa sui per aquas fertur tutissima nati, longaque Phrixeae stagna sororis (= Hellespontus) adit O.
b) umetno narejen majhen bazen, jarin ali vodnjak: stagnaque et euripi O., latius extenta visentur Lucrino stagna lacu H., navale stagnum Stat., T. jarin za pomorske bitke, bazen za prikaz pomorskih bitk, stagnum calidae aquae T. kopalni bazen (s toplo vodo).

ильмень m (prov.) jezero, nastalo iz rečnega rokava

озеро n jezero

о́зеро -а с., jézero -a s.

Alba -ae

I. masc. Alba, rim. nom. propr.:

1. kralj v Albi Longi: O.

2. zaupnik Gaja Vera (C. Verres): Ci.

— II. fem. (albus) Alba Alba, ime več italskih mest, poseb.

1. Alba Longa (pri Ci. enkrat Longa Alba) Alba Longa, Dolga Alba, najstarejše lat. mesto, po mitu ga je ustanovil Askanij na ozkem, dolgem (od tod Longa) slemenu hriba ob Albanskem jezeru, materinsko mesto Rima, razrušil ga je Tul Hostilij: Ci., L., V. idr. Od tod adj. Albānus 3 albanski, iz Albe: ager Ci., exercitus, pubes L., pax L. z Albanci, mons Albanus Varr., Ci., L., Plin. Albanska gora (zdaj Monte Cavo), zahodni, najvišji vrh Latinskega (zdaj Albanskega) gorovja, jugovzhodno od Rima s svetiščem Lacijskega Jupitra (Iuppiter Latiaris): tam so bili Albani tumuli atque luci Ci. in nemus Albanum L., tam je rodila trta izvrstno sladko vino, vinum Albanum H., Plin., tam se je lomil lapis Albanus Plin. albanskogorski groh (od tod columnae Albanae Ci. ap. Q., Suet., lapicidinae Albanae Vitr. albanskogorski kamnolomi), tam se je opravljala tudi comissatio Albana Mart. (gl. comissātiō); na njegovem zahodnem vznožju slikoviti, globoki ognjeniški lacus Albānus Ci., Val. Max. Albansko jezero (zdaj Lago di Albano), katerega vodo (aqua Albana Ci.) so Rimljani, ko so oblegali Veje, speljali po rovu, skopanem skozi lavnato obalo, ter tako znižali jezersko gladino: Ci., L. Subst. Albānī -ōrum, m Albanci, preb. Albe Longe: Varr., L., Plin. Albānum -ī, n (sc. praedium) Albansko (posestvo), sprva velike vile Gneja Pompeja in drugih bogatih Rimljanov, zlasti cesarjev Nerona in Domicijana ob Albanski gori proti Apijski cesti: Ci., Suet. (Domicijanov Albanum se je imenoval tudi Albana arx T., Iuv. in Albanus secessus Suet.), pozneje municipij (Municipium Albanum, zdaj mesto Albano).

2. Alba Alba, stoječa na visoki skali ob Fucinskem jezeru v Samniji, sprva marzovsko mesto, potem rim. naselbina, močna trdnjava in rim. državna ječa (še zdaj Alba): Ci., C., L., Vell., pri Plin. Albensium Alba, pri Char. Alba Fūcentis Fucinska Alba. — Od tod adj. Albēnsis -e albanski: ager L., rus, nuces Plin.; subst. Albēnsēs -ium, m Albanci, preb. samnijske Albe: Varr., Corn., Plin.

— III. masc.

1. Alba (mōns) (gorovje) Alba: Vop.

2. Alba Alba,
a) reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Ter): Plin.
b) = reka Laba (Albis): Vop.

albariza ženski spol slano jezero

Ampsānctus (Āmsānctus), večinoma v gen. Ampsānctī (Āmsānctī) (sc. lacus), m Am(p)sankt, Am(p)sanktsko jezero, vulkansko jezero blizu Ekulana (Aeculānum) na Hirpinskem z žvepleno izparino in svetiščem boginje Mefite (Mephītis); tam so si pesniki zamišljali vhod v podzemlje: Ci. idr., Amsancti valles V.; preg. zaradi zadušne izparine: duplicis Amsancti pestis Sid.

Aornos -ī, m f (ἄορνος ki je brez ptic)

1. masc. (gr. ime za lat. Avernus; gl. to geslo) Aoren, Avernsko jezero: lacum Grai dixerunt nomine Aornon V.

2. fem. Aoren, epirsko mesto, ki se ga ptice izogibajo zaradi njegovega zadušnega izhlapevanja: locus Aornos et pestifera avibus exhalatio Plin.

Aralsee, der, Aralsko jezero

Asphaltītēs -ae, m ali Asphaltītēs lacus (Ἀσφαλτῖτις λίμνη) Asfaltno jezero ali Mrtvo morje v Palestini: Plin., Iust., Isid. (ki piše tudi lacus Asphalti).

Avernus -ī, m: V., Pr., ali Averni lacus: Ci., ali lacus Avernī: Lucr., L., ali lacus Avernus: Mel., Plin. Averen, Avernsko jezero, vulkansko jezero z zadušljivimi izparinami in strahotno pokrajino pri Kumah; pesn.: graveolens portus Averni V. kumsko pristanišče; ker je bila po mitu blizu jezera duplina kumske Sibile, Hekatin log in vhod v podzemlje, je Avernus pesn. met. =
a) podzemlje: hunc (Homerum) quoque summa dies nigro submersit Averno O., Stygius Avernus Lucan., pallens ali Tartareus Avernus Stat., taciti regnator Averni Mart.
b) Aheront: pigri sulcator Averni Stat.; pooseb. kot božanstvo Avernus -ī, m bog Averen: Serv.; pesn. kot adj. Avernus 3 =

1. avernski, ob (pri) Avernu (ležeč): Averna loca lacusque Lucr., freta ali lacus V. Avernsko jezero, luci V., Sil.; subst. Averna -ōrum, n (sc. loca) pokrajina ob Avernskem jezeru: Averna sonantia silvis V., Averna alta V. duplina ob Avernskem jezeru.

2. podzemeljski: stagna V., valles O., loca O. = podzemlje, Iuno Averna (= Proserpina) O., Sil.; subst. neutr. pl. = podzemlje: imis Acheronta adfatur Avernis V. v podzemeljskih globinah. — Od tod adj. Avernālis -e avernski (= ki spada k Avernskemu jezeru), Avernskega jezera: aquae H., Nymphae O., Sibylla Pr., Naiades Stat.

Baikalsee, der, Bajkalsko jezero

Begorritis lacus Begoritsko jezero v Makedoniji: L.

Bēnācus -ī, m (v zvezi s subst. lacus ali brez njega) Benaško jezero, Benak (zdaj Lago di Garda), viharno jezero v Transpadanski Galiji severno od Verone: V., Plin.

Bergsee, der, gorsko jezero