Franja

jadòvit -a -o
1. togoten, jezen: ču se samo jadovit glas
2. strašen: -a ljubavna tragedija

járostan -sna -o jezen, besen, togoten

jèdōvan -vna -o, jedòvit -a -
1. strupen: -a zmija
2. srdit, jezen: jedovan pogled
3. hudoben: jedovan čovjek

jêzan -zna -o
1. jezen, hud: Turci su -i na Moskove
2. grozljiv: -e riječi; jezan pogled u provaliju

kîvan -vna -o (t. kin, perz.)
1. jezen, hud: biti kivan na što
2. hudoben, hud: -a sudbina

livid [lívid] pridevnik
modrosiv, modrikast, bled (with)
britanska angleščina, pogovorno ves iz sebe, jezen

ljût ljúta ljúto, dol. ljûtī -ā -ō, komp. ljȕćī -ā -ē
1. hud, jezen: ljut na sina zbog nestašluka; ljut zbog neuspeha; ljut kao ris
2. jezljiv, togotljiv: -a maćeha
3. hud, nevaren: ljut neprijatelj; -a zmija; -i vuk
4. hud, težek: -a rana, pogreška
5. hud, jedek, oster: ljut duvan; -a rakija; -o jelo, sirće
6. hud, vroč: -a bitka
7. hud, velik: ljut siromah; -a pijanica
8. hud, navdušen: ljut ilirac, radikal, borac
9. oster, bridek: -a sablja; ljut nož, mač
10. hud, mrzel: -a zima; ljut mraz
11. -i pas hudi pes; -a rada bot. materine drobtinice, Anacyclus pyrethrum; -a smreka bot. feničanski brin, Juniperus phoenicea; -a trava bot. pisana šmarna detelja, Atropa belladonna

ljùtit -a -o
1. hud, jezen: majstor je ljutit na šegrta
2. hud: pas je ljutit

mad¹ [mæd] pridevnik (madly prislov)
nor, blazen; nor na kaj (after, about, for, on)
pogovorno jezen, besen, hud (at na, with zaradi)
stekel (žival)

mad as a hatter (ali as a March hare) popolnoma prismuknjen, popolnoma nor
they are having a mad time divje se zabavajo
to drive s.o. mad spraviti koga ob pamet, v bes
it is enough to drive one mad to te lahko spravi ob pamet
to run mad after ponoreti za čem (kom)
like mad noro, kot nor, divje
to run like mad teči na vso sapo
to go (ali run) mad znoreti, ponoreti

mâniós -oásă (-óşi, -oáse) adj. besen, srdit, jezen

mohino nevoljen, jezen, čemeren

mortified [mɔ́:tifaid] pridevnik
ponižan, žaljen; jezen, nevoljen (at)
med nekrotičen

músiti se mûsīm se dial. biti slabe volje, biti hud, jezen, jeziti se: on se uvijek na nešto musi

názuban -bna -o jezen, hud: strašno sam nazuban na tebe

nūbilus 3 (nūbes)

1. oblačen, temačen (naspr. serenus): annus Tib., dies Cels., Plin. iun., caelum Cels., Plin., Aur., Aug., caligo Ap.; subst. nūbilum -ī, n oblak, oblačno nebo, oblačno (mračno, mežavo) vreme: Sen. rh., Plin. iun., Suet., involuti nubilo dies Sen. ph., nubilo (abl.) Sen. ph., Plin. ob oblačnem vremenu, quasi per nubilum recognosco quid istic? Fl. v polmraku = le napol; pl. nūbila -ōrum, n oblaki, oblačje, deževno ali mokro oblačje: Lucr., Tib., Plin., Plin. iun., Sil., Stat., Cl., caput inter nubila condit V., densa inter nubila telum contorsit V., ut obscuro deterget nubila caelo saepe Notus H., ambustaque nubila fumant O.

2. occ.
a) mračen, tem(ač)en: Styx, antra O., via declivis funestā nubila taxo O.; metaf.: visus n. Cael.
b) temen = temnobarven: color Plin.
c) oblakonosen, oblake prinašajoč: auster O., Pr., aquilo Plin., Orion Cl.

3. metaf.
a) mračen, žalosten: (sc. Ceres) toto nubila vultu ante Iovem … stetit O., fronte Selium nubilā vides Mart., nec tristitiam nec nubilum vultum in bonis ducere Macr.; subst. nūbilum -ī, n temen oblak žalosti: oculi tristitiā quoddam nubilum ducunt Q. žalost nekako pooblači (omrači) oči, sol etiam humani nubila animi serenat Plin., frigida damnatae produxit nubila menti Stat.
b) čemeren, nejevoljen, ozlovóljen, jezen: mens Pl., hāc nubilus irā Stat.; subst. nūbilum -ī, n duševno omračênje, duševna omračênost, omračitev uma: repentino mentis nubilo obtorpescunt Ap.
c) nenaklonjen, neprijazen: nubila nascenti … mihi Parca fuit O.
d) neugoden, nesrečen, hud: nubila sunt subitis tempora nostra malis O., tempora si fuerint nubila, solus eris O., nubilo adulescentiae contemptu perfusus Val. Max. mrak zaničevanja.

ob-īrāscor -īrāscī -ātus sum (ob in īrāscī) razjeziti, ujeziti se, (raz)srditi se nad kom, čim; abs.: cum male audiunt, impendio commoveantur et obirascantur Ap.; z dat.: obirascens fortunae Sen. ph., castigare vero irascentem et ultro obirasci incitare est Sen. ph., cessantibus obirasci Ap., mihi Cl. Pogosto pt. pf. obīrātus 3 razjezivši se, jezeč se na koga (kaj), nad kom (čim), jezen na koga ali kaj: aut Romana sacra susceperant aut fortunae, ut fit, obirati cultum reliquerant deum L., o. potentibus Sen. ph., Caesar ait se non posse galeam adgnoscere, hominem pulchre posse, et adiecit, puto obiratus, quod … Sen. ph., obirata rebus parum sibi cedentibus Sen. ph.

outré, e [utre] adjectif pretiran; ogorčen, jezen, indigniran

outré de colère ves iz sebe od jeze
flatterie féminin outrée pretirano laskanje

peeved [pi:vd] pridevnik
pogovorno razdražen, jezen (at na; about zaradi)

picado preluknjan; pičen; sesekljan; nagnit, objeden, črviv; kozav; razburkan; razdražen, jezen

picado de viruelas kozav
picado del mosquito pičen od komarja
mar picada razburkano morje
carne picada, picado de carne razsekano, sesekljano meso
sentirse picado čutiti se (pri)zadetega
picado m moljavina; predloga (za vezenje)

piqué, e [pike] adjectif črviv, najeden od črvov; plesniv, kisel (vino) preslaninjen; figuré razdražen, jezen, pikiran, užaljen; sešit (knjiga); musique staccato; familier čudaški; prismojen

du veau piqué preslaninjena teletina
pas piqué des vers des hannetons (familier) ne od muh, ne kar tako