брать, взять jemati, vzeti; zbirati; pobirati; kupovati (vstopnice);
ружьё берёт далеко puška daleč nese;
б. малину brati maline;
б. верх premagovati;
б. всем imeti vse prednosti;
б. за сердце/душу ganiti;
наша берёт zmagujemo;
взять в плен ujeti;
б. препятствие premagovati ovire;
тоска меня брала žalost se me je lotevala;
б. себя в руку obvladovati se;
забирать, забрать jemati, vzeti; prisvojiti si; prijeti, zapreti; prevze(ma)ti (strah);
з. провизию в долг jemati živila na dolg;
з. жалование vzeti plačo vnaprej;
з. высоту dvigati se v višino;
з. влево zaviti na levo;
з. себе в голову vtepsti si v glavo;
з. рукав všiti, skrajšati rokav;
з. силу okrepiti se, postajati vpliven, oblasten;
з. в руки podrediti si;
з. сведения poizvedovati;
его хмель забирает vino mu leze v glavo;
плуг мелко забирает plug plitko orje, plitko prijemlje;
захватывать, захватить (s silo) jemati, vzeti, prisvojiti si, polastiti se; z(a)grabiti; zavzemati, zavzeti; zajemati, zajeti, ujeti; okuževati, okužiti; navduševati, navdušiti;
я не захватил его дома nisem ga dobil doma;
меня захватил дождь dež me je ujel;
огонь захватывает крышу ogenj objemlje streho;
пожар успели з. posrečilo se je požar ustaviti;
от страху дух захватило od strahu mu je sapo zaprlo;
з. врасплох presenetiti
отбирать, отобрать odvzemati, odvzeti; jemati, vzeti nazaj; odbirati, odbrati, izbirati, izbrati; (zast.)
о. показания zb(i)rati podatke, anketirati
перебирать, перебрать prebirati, prebrati, pregled(ov)ati; brskati; (tip.) vnovič postaviti; jemati, vzeti;
п. струны strune prebirati;
п. деньги preveč denarja jemati;
п. листы prelista(va)ti;
п. все возможности pretehta(va)ti vse možnosti;
почерпать, почерпнуть črpati, zaje(ma)ti; (pren.) jemati, vzeti (iz kakega dela)
принимать, принять in приять spreje(ma)ti, prevze(ma)ti; jemati, vzeti (nase); dobi(va)ti;
п. расчёт računati z;
п. меры ukrepati, ukreniti;
п. направление meriti (kam);
п. во внимание upoštevati;
п. участие udeleževati se, udeležiti se;
п. формы odevati se v oblike;
п. на себя весёлый вид delati vesel obraz;
п. на себя обязательства obvezati se;
п. ванну (o)kopati se;
п. намерение odločiti se;
п. в штыки sprejeti z bajoneti; (pren.) sovražno sprejeti;
п. на свой счёт čutiti se prizadetega;
у нас не принято pri nas ni v navadi;
прихватывать, прихватить
1. jemati, vzeti (s seboj), zgrabiti; privez(ov)ati;
2.
хлеба прихватило морозом mraz je prizadel žito
absetzen
1. (herunternehmen) sneti, snemati, vzeti dol, jemati dol, dati do; Töpfe, jemanden aus seinem Amt, ein junges Tier absäugen: odstaviti (tudi Technik)
2. einen Fahrgast, schweres Gepäck: odložiti, Biologie Eier: odlagati
3. (niederschlagen) usedati (sich se), odlagati (sich se), izločati, izločiti (sich se); Treber: odstranjevati, odstraniti
4. beim Setzen, ein Manuskript: postaviti, eine Zeile: umakniti, zamakniti
5. von der Steuer absetzen uveljavljati davčno olajšavo
6. beim Bauen: zamakniti, stopničasto zidati
7. voneinander absetzen ločevati, razmejiti
8. ein Theaterstück: vzeti s programa
9. sich absetzen Heerwesen, Militär , figurativ umakniti se
10. figurativ es setzt etwas ab batine bodo
accollare
A) v. tr. (pres. accōllo)
1. knjižno dati okoli vratu
2. pren. naprtiti, naložiti, nalagati:
hanno accollato a lui ogni responsabilità naprtili so mu vso odgovornost
3. preobtežiti prednjo stran voza
4. dati v zakup
5. vzeti, jemati v zakup
B) v. intr. prilegati se vratu, nartu (obleka, obutev):
l'abito non accolla bene obleka se ne prilega dobro vratu
assūmō (adsūmō) -ere -sūmpsī -sūmptum
1. k sebi, v roke jemati, vzeti, nase dajati, spreje(ma)ti: id, quod alteri detraxerit, sibi adsumat Ci., novas humeris adsumpserat alas O. si je bil dal na..., solet ventis alimenta adsumere (favilla) O., quid superesse, nisi ut... caestus adsumant T., iacentium scuta ass. Front. pob(i)rati, cibus atque umor membris adsumitur intus Lucr. preideta v telo, crudam materiam, sicut assumpta est, in corpus omne diduci Cels., si plus humoris excernitur quam assumitur Cels.; medic. (o jedi, pijači, zdravilih) vzeti (jemati) vase, použi(va)ti, zauži(va)ti: cibum nullum (ničesar zaužiti), cibum bis die (dvakrat na dan jesti), carnem pinguem, aquam, nihil vini, potiones meracas Cels.; (o osebah): ads. coniugem T. ali uxorem Plin. iun. poročiti se, aliquam in matrimonium Iust. za ženo vzeti. Od tod ads. aliquem in nomen familiamque T. ali aliquem in nomen Plin. iun. ali aliquem (sibi) filium Plin. iun. koga za svojega otroka (za sina) vzeti, posinoviti.
2. occ. (na pomoč) vzeti (jemati), privze(ma)ti; abs.: ads. novos socios L., legiones etiam has, quas in Italia adsumpsit, alienissimas video Ci. ep., Rhodii... Eumene etiam rege adsumpto... pervicerunt, ut... L., adsumptis qui ex Macedonia nuper advenerant Cu., aliquantum etiam noctis adsumo Ci. ep., uxoris quoque consilium adsumpserat T. je poslušal; s predikatnim acc. ali nom.: aliquem ducem Iust., socius et administer omnium consiliorum adsumitur Scaurus S., praeterea et nobiles aliquot adulescentes conscii adsumpti L.; čemu? kam? eos quoque in societatem consilii... adsumunt L., Hernicis in societatem armorum adsumptis L., ass. aliquem in id bellum Vell., aliquem in exemplum Q. vzeti si koga za vzgled, zgledovati se po kom, aliquem in consilium rei familiaris Plin. iun., in societatem facinoris adsumptos... fecit parricidas Iust., genus autem hoc orationis neque totum adsumendum est ad causas forenses neque omnino repudiandum Ci., reliqua non reprehendo, sed mihi ad id, quod sentio, adsumo Ci. uporabljam, ass. aliquid ad ornatum Q., ads. aliquem socium coeptis (dat.) Iust.; kje? vim Caesaris, asperitatem Caelii in quibusdam locis Q.; od kod (vzeti, jemati, izposoditi [izposojati] si)? ex ceteris artibus multum Q., aliquid foris, locos extrinsecus Ci., auxilia extrinsecus Q. Od tod ret. in gram.: tanta verborum, etiam quae assumpta sunt, proprietas Q. ki so le v pomoč privzete = ki služijo le lepoti (govora), verba adsumpta Ci. izposojenke; subst. neutr. pl.: adsumpta et adventicia Ci. izposojeno in od zunaj.
3. pride(va)ti si, prisvojiti (prisvajati) si, pridobi(va)ti si: pugnaeque assumit amorem O., ass. vires avitas O., ass. robora O. (o narodu) okrepiti se, ads. robur T., si paulum adsumpserint vetustatis ac roboris Ci. če se... postarajo in okrepijo, ads. regis nomen Cu., conservatoris sibi nomen, Graeco eius rei vocabulo (t.j. Σωτήρ), adsumpsit T., ads. parentis patriale vocabulum (naslov „oče domovine“) T., adsumptis regni insignibus T., ads. diadema, mores Persarum Iust.; od kod? laudem sibi ex Asiae nomine Ci., nihil ex fastu regio Cu., ex victoria licentiam sibi Auct. b. Afr., Cereris sacra de Graecia Ci.; pren.
a) (protipravno, nezakonito, po krivici) lastiti si, prilastiti (prilaščati) si, prisvajati si, pripis(ov)ati si, zahtevati, sezati po čem, pridrža(va)ti si: ego mihi nihil adsumo, in quo quispiam repugnet Ci., si id mihi adsumo, videor id meo iure quodammodo vindicare Ci., ita de me meriti sunt illi..., ut eorum reprehensionem vos vestrae prudentiae adsumere, meae modestiae remittere debeatis Ci., orator tractationem orationis sibi adsumet Ci., quae Graeci scriptores inanis arrogantiae causā sibi assumpserunt Corn., ipse identidem belli auctor esse, in eo sibi praecipuam laudem adsumere L. je iskal, quem... cogam assumptumque patrem commentaque sacra fateri O.
b) fil. spreje(ma)ti, poprije(ma)ti se česa, voliti: voluptas adsumenda est, dolor depellendus Ci., artes ipsas propter se adsumendas putamus Ci.
4. privze(ma)ti, sprejemati, še k čemu vzeti (jemati): qui nihil opinione affingat adsumatque ad aegritudinem Ci., ad reliquos labores etiam hanc molestiam adsumo Ci., ego apud improbos meam retinuissem invidiam, alienam adsumpsissem Ci., nam si, ut quisque, in aliqua arte... excellens aliam quoque artem assumpserit Ci., Butram tibi Septiciumque et... Sabinum... adsumam (kot goste) H., te... cautum dignos adsumere (za prijatelje) H., aliquem in deos Min. med bogove sprejeti, prestaviti; log. v silogizmu doda(ja)ti nadreku podrek: adsumit autem Cratippus hoc modo:... Ci.
auspacken (nehmen aus) vzeti/jemati iz; razpakirati, odviti; Technik iztresti; figurativ (etwas Geheimes verraten, bekennen) vse povedati, izdati
avvilire
A) v. tr. (pres. avvilisco)
1. vzeti, jemati verodostojnost; metati laž (na kaj):
la menzogna avvilisce le tue qualità laž meče senco na tvoje vrline
2. ponižati, poniževati; potlačiti:
le tue parole mi avviliscono tvoje besede me ponižujejo
B) ➞ avvilirsi v. rifl. (pres. mi avvilisco) zgubiti pogum:
non avvilirti per così poco nikar ne izgubljaj poguma zaradi take malenkosti