Franja

Zadetki iskanja

  • re-enter [ri:éntə] neprehodni glagol
    zopet vstopiti, iti noter (into v)
    prehodni glagol
    zopet vknjižiti, vnesti, vpisati; zopet se javiti (k izpitu)

    to re-enter into one's rights pravno zopet priti do svojih pravic
    to re-enter s.o.'s service zopet vstopiti h komu v službo
    to re-enter upon pravno ponovno dobiti, vzeti v posest ali zakup
  • répondre* [repɔ̃drə] verbe transitif odgovoriti, odgovarjati, odvrniti; juridique izdati odlok, odločbo; verbe intransitif dati odgovor; ugovarjati; zagotavljati (que ... da ...); javiti se (à quelque chose na kaj); figuré upravičiti (zaupanje), izpolniti (upanje); vrniti, vračati (vljudnost, dobroto) ustrezati, biti simetričen, biti enakovreden (à quelque chose čemu); reagirati (à quelque chose na kaj); jamčiti, biti porok, biti odgovoren (de quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); prevzeti, nositi odgovornost (de za)

    se répondre ustrezati si; sam si dati odgovor; medsebojno si odgovarjati; izmenoma peti; razumeti se
    répondre à l'appel odzvati se pozivu
    répondre à l'attente de quelqu'un izpolniti pričakovanje kake osebe
    je réponds de cet employé jamčim za tega uslužbenca
    j'en réponds jamčim za to, na to se lahko zanesete
    répondre des dettes de sa femme obvezati se za plačilo dolgov svoje žene
    je ne réponds de rien ne odgovarjam za nič, nič ne jamčim
    répondre pour un débileur biti porok za dolžnika
    répondre à une invitation odzvati se vabilu; sprejeti povabilo
    ce n'est pas répondre, vous ne répondez point to ni noben odgovor (na moje vprašanje)
    les marchandises ne répondent pas à l'échantillon blago ne ustreza vzorcu
    répondre à ses parents (nazaj) odgovarjati staršem (o otroku)
    répondre vertement à quelqu'un ostro komu odgovoriti
    répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
    répondre à un salut odzdraviti
    répondre à la force par la force, à la haine par l'amour na silo odgovoriti s silo, na sovraštvo z ljubeznijo
    ces freins répondent bien te zavore dobro reagirajo, delujejo
    ce chien répond au nom de Castor ta pes sliši na ime Kastor
    la douleur lui répond à la tête, dans la main bolečino posredno čuti v glavi, v roki
    (téléphonie, télégraphie, télévision) j'ai fait le numéro, ça ne répond pas klical sem številko, pa se nihče ne javi
    bien répondu! (familier) dober odgovor!
  • re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

    1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

    2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
    a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
    b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
    c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
    d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

    3. metaf.
    a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
    b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
    c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
    d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
    e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
    f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
    g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
    i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
    h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.
  • sick-list [síklist] prehodni glagol
    vojska javiti (koga) kot bolnega
  • telephone2 [télifoun] prehodni glagol
    telefonirati (kaj), javiti telefonično, poklicati koga po telefonu; govoriti po telefonu, telefonirati
  • veniō -īre, vēnī, ventum (iz *g*—emi̯ō, indoev. kor. *g*—em-; prim. skr. gámati, gacchati (on) gre, gáti-ḥ hod, gántuḥ hoja, pot, gr. βαίνω grem, hodim, stopam, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, βάσις korak, βῆμα korak, osk. kúmbennieís = lat. conventus, kúmbened = lat. convenit, cebnust = lat. huc venerit got. quiman, stvnem. quëman, koman, nem. kommen)

    I.

    1. priti, prihajati, dospe(va)ti: Ph. idr., atria turba tenet, veniunt leve vulgus euntque O. prihaja in odhaja, Caesar cum equitatu vēnit C., veniens unda, fluctus O. plivkajoč; v log. pf. vēnī prišel sem = tu (tukaj) sem: V., O.; izhodišče pesn. nav. v abl.: caelo V., belua ponto (iz morja) venit O.; v prozi s praep.: ab domo L. iz domovine, venit vox ab ramis, anhelitus ex ore, iaculum de parte sinistrā O., venire Bebryciā de gente V. izhajati iz bebrijskega rodu, biti bebrijskega rodu; z adv.: istinc Ci., redeant, unde venerint L.; smer v acc.: domum ad aliquem Ci., Athenis Delum Ci.; pesn.: tumulum, fines Ausonios, Scythiam V., Italiam Lavinaque venit litora V.; s praep.: Pl., Ter. idr., ex Peloponneso in Siciliam N., in aedem Concordiae S., ex diverso sedem in unam V., in astra Sen. tr. med zvezde = v nebesa, ad urbem Ci., ad matrem O., contra aliquem Ci. napasti koga, Iuli progenies caeli ventura sub axem V., in conspectum C., N., in conspectum alicuius H. ali sub aspectum Ci. ali sub oculos Sen. ph., Q. ali sub ora viri V. priti pred oči, stopiti pred (koga); metaf.: (sc. res) venit mihi in mentem Ci. idr. na misel mi prihaja, venit in buccam Ci. na jezik; z adv. in adv. skloni: huc, istuc Ci., eo C. idr., foras Pl., venire contra Ci. ali obviam Ci. ep., N.; impers. v pass.: ad quos ventum erat C., ubi eo ventum est C.; namen
    a) s praep.: venire ad (in) colloquium C., ad cenam, ad ludos Pl., ad causam dicendam L., ad se oppugnandum C.
    b) s sup.: Pl., Ter., L., Auct. b. Alx. idr., venire oratum, questum, pabulatum, auxilium postulatum C., ad istum emptum venerunt illum locum senatorium Ci.
    c) z dat. finalis: auxilio venire Ci., C., L., N. idr., subsidio veniri non poterat C., excidio (= ad excidium) Libyae venire V.; tudi: exercitus Etruscis vēnit L. jim je prišla na pomoč.
    d) s pt. fut.: iam venio moriturus V.
    e) z inf.: Pl., Stat., Val. Fl. idr., quod legati venirent speculari L., non ferro Libycos populare penates vēnimus V.

    2. occ.
    a) (sovražno) priti (prihajati), primikati se, pomikati se proti, približati (približevati) se, napasti (napadati): L., Ph., Vell. idr., Aeneas strictam aciem venientibus offert V., hunc venientem cuspide longā ferit V., venire magno ad moenia bello (z veliko vojsko) V., veniri ad se existimantes C.
    b) iti: Milo cum in senatu fuisset eo die, … domum venit Ci., ad mercatum venio Ter., cum venisset, post non rediit Pl.
    c) vrniti (vračati) se: Pr. idr., Romam L., Corn., in patriam Ph., cum venies O., ut venias celer O.

    3. metaf.
    a) (o času) priti (prihajati), (pri)bližati se, napočiti, nastopiti, biti (tu): Q. idr., venisse tempus victoriae Ci., ubi ea dies vēnit C., cum tristes misero venere Kalendae H., hora (nox, sperata voluptas) venit O., veniens annus Ci., L. bližajoče se leto, prihodnje leto; toda: anni venientes (naspr. recedentes) H. doba razvoja, obdobje rastoče telesne moči (do 45. leta); veniens aetas O. = potomstvo, potomci, zanamci; pt. fut. ventūrus 3 „tisti, ki ima priti (ki je na tem, da pride)“ = ki pride, prihajajoč, prihodnji, bodoč: tempus, letum O., aevum V., venturi nepotes O., V., ventura bella V.; subst. ventūrum -ī, n in pl. ventūra -ōrum, n prihodnost, bodočnost: venturi praescia O., ventura videre O., suo ventura devertere cursu Lucan.
    b) priti (prihajati) na dan, (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, vznikniti (vznikati): aurora veniens V., sol veniens H. vzhajajoče, venientes lacrimae V. ulivajoče (udirajoče) se, febris, sudor venit Cels.; o rastl.: arbores veniunt sponte suā V., veniunt felicius uvae V., ut hederae veniant suā sponte melius Pr.; o abstr.: usus venit C., genetiva venit imago O., libertas venit V., quos inter medios venit furor V.; z dat. personae h komu priti (prihajati), komu pripasti (pripadati), priti (prihajati) v delež, dobi(va)ti kaj, biti deležen česa: dum tibi litterae meae veniant Ci. ep., dominae mihi venit epistula nostrae Pr., mihi nuntius venerat V., Remo augurium venit L., umbra venit loco O., bellum Plautio sorte venit Ci., commodum ex otio meo … rei publicae venturum S., ultro illi et gloriam et regnum venturum S., tibi fama ventura est O., gloria in partem veniat mihi tecum O. naj pride nama obema v delež = naj bova oba deležna; če je subj. kako zlo ali kakšna slaba negativna stvar (lastnost, dogodek ipd.) je venire = koga doiti (dohajati), obiti (obhajati), dolete(va)ti, zade(va)ti, koga ali česa lotiti (lotevati) se, prije(ma)ti se, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, pri kom vzbuditi (vzbujati) se, pojaviti (pojavljati) se, posta(ja)ti kakšen: animis ignavia vēnit V., vēnit arboribus … lues V., scis mihi multa venire mala Pr., quae sibi duobus proeliis venerant S.; nam dat. tudi (toda redkeje): ad quem dolor veniat Ci., ne qua in rem publicam clades veniat L.
    c) (sovražno) nastopiti (nastopati): contra iniuriam Ci., contra alienum pro familiari et necessario Ci.
    d) = provenire imeti uspeh, uspe(va)ti: id quo promptius veniret T.
    e) nasta(ja)ti, nastopiti (nastopati), zgoditi se, dogoditi se, primeriti se, pripetiti se: haec ubi veniunt Ci., quod longe aliter evenit L., si quando similis fortuna venisset L., si quid … adversi venisset L., per quae (sc. mors) venit, diversa sunt Sen. ph.; pogosto usu venire, gl. ūsū-venit.

    II.

    1. kam priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti kam, do česa: lignum sine acumine venit O., venire in tergum V., per ilia venit harundo V., sagitta venit V. je dospela do cilja, je prispela na cilj; metaf.: ad solitas artes O., vēnimus ad summam fortunae H. dospeli smo do vrha (vrhunca) slave, dosegli smo vrh (vrhunec) slave, venire ad senectutem Ci. (po)starati se, ad condiciones alicuius Ci. prista(ja)ti na (kaj).

    2. occ.
    a) priti (prihajati) v kak položaj, znajti se kje, v kakem položaju, zabresti kam, naleteti na kaj: in calamitatem, in discrimen Ci., in periculum C., in odium Ci. ali in invidiam N. nakopati si sovraštvo (zavist), postati predmet sovraštva (zavisti), postati osovražen (zavidan), in contemptionem venio alicui C. zaničevati me začenja kdo, venire in turpitudinem Ci. biti zasramovan, in amicitiam alicui C. spoprijateljiti se s kom, skleniti (sklepati) s kom prijateljstvo, in familiaritatem Ci. postati zaupen prijatelj s kom, skleniti (sklepati) s kom zaupno prijateljstvo, in sacerdotium Ci. postati svečenik, in suspicionem Ci. postati osumljen; toda: in suspicionem si magistratūs veniebant Lentulus in Ci. ep. če so začeli oblastniki koga sumiti, cum ei in suspicionem venisset N. ko se mu je zbudil sum; venire in contentionem Ci., Q., in certamen iudiciumque venire Ci. pričkati se in prepustiti (stvar) sodniški razsodbi, in crimen Ter. biti dolžen česa, dolžiti se česa, in votum H. želeti se, in aestimationem L. ceniti se, biti cenjen, in laudem Q. biti hvaljen, biti deležen hvale, hvaliti se, in religionem Ci., L. vzbuditi (vzbujati) pomisleke, in dubium Ci., Q. posta(ja)ti dvomljiv, in confessum res venit Plin. iun. je dognana, summam in spem regni obtinendi C. prav zelo se nadejati, da … , zelo močno upati, da … , nonnullam in spem Ci. nekoliko se nadejati, nekoliko upati, in fidem L., N., Suet. dobiti zavetje (varstvo), in alicuius fidem ac potestatem C. ali in deditionem C. predati se na milost in nemilost, in cruciatum C. iti na mučenje, iti trpet muke, in rei partem Ci., O. svoj del česa dobi(va)ti, in partem leti O. zapasti smrti, in sermonem alicuius Ci. ep. priti komu v (na) zobe; toda: veni in eum sermonem, ut dicerem Ci. ep. beseda je nanesla, da … ; in morem L., O. ali in consuetudinem Ci. ali in usum Plin. v navado (rabo) priti, posta(ja)ti običajen (navaden, ustaljen), milites, qui iam in consuetudinem Alexandrinae vitae venerant C. ki so se (bili) že privadili aleksandrinskemu življenju, ki so se (bili) že navadili na življenje v Aleksandriji, in consuetudinem proverbii Ci. ali in proverbium L. priti v pregovor, postati pregovoren (pregovorno), res ad manum (pugnam) venit L. (idr. zgodovinopisci) pride (prišlo je) do spopada (prerivanja, pretepa, rokomaha); s konsekutivnim stavkom: H., Sen. ph., Val. Max. idr., in eum locum ventum est, ut … C. prišlo je tako daleč, da … , eo discordiae ventum est, ut … T. do tolikšne nesloge (svaje), da … , huc malignitatis venit, ut … T. do tolike …
    b) (v govoru) priti (prihajati) do česa, preiti (prehajati) na kaj, napelj(ev)ati besedo na kaj: istuc venio Ter., venio nunc eo Ci., venio nunc ad illud nomen aureum Ci., ad propositum veniemus N., ad nomen Iovis venire O., venio nunc ad fortissimum virum N., ut iam a fabulis ad facta veniamus Ci.

    Opomba: Sinkop. impf. venībat: Ter.; sinkop. gen. pl. pt. pr. venientum: V.
  • volunteer [vɔləntíə]

    1. samostalnik
    prostovoljec (tudi vojska)
    volonter; pripravnik; kdor brezplačno opravlja kako službo
    botanika divje rastoče drevo

    Volunteers of America množina prostovoljna organizacija pomoči v ZDA (podobna Salvation Army v Angliji)

    2. pridevnik
    prostovoljski
    agronomija divje rastoč

    a volunteer corps vojska prostovoljski korpus
    Volunteer State (vzdevek za državo) Tennessee (ZDA)

    3. neprehodni glagol
    prostovoljno se javiti (se ponuditi) (for za, kot; to do napraviti kaj)
    vojska javiti se ali služiti kot prostovoljec, biti prostovoljec, prostovoljno služiti vojsko
    prehodni glagol
    prostovoljno (sam od sebe) ponuditi, prevzeti ali napraviti (uslugo itd.); nepoklican reči, izjaviti (an opinion mnenje)

    she volunteered a song ponudila se je, da bo zapela pesem
    he volunteered to show me the way ponudil se je, da mi bo pokazal pot
    how many of them volunteered? koliko od njih se je javilo prostovoljno?
  • zglasíti se -im se, zglasi -ite se, zglasil -ila se javiti se: osebno se zglasiti pri kom, kje; spotoma se je zglasil še pri meni
    usput je navratio još kod mene
  • зголоси́тися -шу́ся док., zglasíti se -ím se dov., jáviti se -im se dov., oglasíti se -ím se dov.
  • являться, явиться (po)javljati se, (po)javiti se; zglasiti se; (pri)kazati se; biti;
    не явиться по вызову в суд ne odzvati se pozivu pred sodišče;
    я. с повинной priznati svojo krivdo;
    я. необходимым biti potreben;
    всегда это делаю, когда является возможность to delam vselej, kadar je priložnost;
    я. на сцене nastopiti na odru
  • affiche [afiš] féminin lepak, plakat, oglas

    affiche lumineuse svetlobna reklama
    affiche de prix cenik
    affiche électorale volilni lepak
    affiches publicitaires reklamni lepaki
    spectacle masculin qui reste à l'affiche predstava, ki je še kar naprej na sporedu
    une comédie tient l'affiche deux ou trois ans komedijo igrajo dve ali tri leta
    tête féminin d'affiche glavni igralec
    être tête d'affiche igrati glavno vlogo v gledališki igri
    la pièce quitte l'affiche gledališka igra preneha biti na sporedu
    tenir l'affiche (théâtre) biti dolgo časa na sporedu
    mettre une pièce à l'affiche javiti, naznaniti (z lepakom) gledališko igro
    apposer, coller, placarder une affiche nalepiti lepak, plakat
  • bail1 [beil] samostalnik
    poroštvo, zastava, jamščina, kavcija

    to go (ali be, become, stand) bail for s.o. jamčiti za koga
    to be out on bail biti na svobodi proti kavciji
    to take (ali give) leg bail popihati jo
    I'll go bail glavo stavim
    to surrender (ali save) one's bail javiti se na sodišču v določenem roku
    to forfeit one's bail ne se javiti na sodišču (in tako zgubiti kavcijo)
    to put in bail položiti kavcijo
  • beséda palabra f ; vocablo m ; (izraz) expresión f , término m ; (obljuba) promesa f

    beseda za obljubo palabra por palabra
    dvoumna beseda palabra de doble sentido; equívoco m
    ustrezna beseda palabra apropiada
    zastarela beseda arcaísmo m
    visoko zveneče besede palabras altisonantes
    častna beseda! palabra de honor!
    z malo besedami en pocas palabras
    z eno besedo en una palabra, en resumen
    z drugimi besedami con otras palabras
    z besedami (= čisto izpisano) en letras
    v besedi in sliki con texto e ilustraciones
    brez besed (= brez teksta) sin leyenda
    dovolj besedi! ¡basta (ya) de palabras!
    nobene besede več! ¡ni una palabra más!
    biti mož besede ser hombre de palabra
    ta je moja zadnja beseda es mi última palabra
    to so samo besede! palabras y nada más!
    to so prazne besede son palabras vanas
    beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
    dati svojo besedo dar (ali empeñar) su palabra
    držati (svojo) besedo cumplir su palabra
    ne držati besede, prelomití (svojo) besedo faltar a su palabra
    imeti besedo (parlament) tener la palabra
    glavno besedo imeti fam fig alzar el gallo
    imeti zadnjo besedo decir la última palabra, decidir una cuestión, acabar teniendo razón
    izgubljati besede (metati bob ob steno) gastar palabras
    nobene besede ne reči no decir ni palabra
    odvzeti (podeliti, dati) besedo (parlament) retirar (conceder) la palabra
    ostati pri svoji besedi mantener su promesa, no tener más que una palabra
    požirati besede comerse las palabras
    prijeti za besedo tomar (ali coger) por la palabra
    pasti komu v besedo cortar la palabra a alg, interrumpir a alg
    prositi, javiti se za besedo (parlament) pedir la palabra
    ne priti do besede no llegar a hablar
    ne pustiti do besede no dejar hablar
    potolči koga z njegovimi lastnimi besedami redarguir a alg, volver contra alg sus propias palabras
    ne da bi rekel besedo sin decir palabra, fam sin decir ni pío
    spregovoriti resno besedo s kom decir a alg cuatro palabras
    tehtati svoje besede pesar sus palabras
    vzeti nazaj svojo besedo (obljubo) retirar su promesa
    vzeti besedo iz ust komu quitar la palabra de la boca a alg
    ubogati na besedo obedecet ciegamente; fam obedecer sin rechistar
    verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
    zastaviti dobro besedo za koga interceder en favor de alg
    beseda izrečena ne vrne se nobena palabsa y piedra suelta no tienen vuelta
  • bolán sick; diseased; ill (navadno predikativno); (slaboten) weak, (boleč) ailing, (trpeč) suffering (from)

    bolán od ljubezni love-sick
    bolán otrok a sick child
    bolán na srcu suffering from (ali with) heart trouble, figurativno heart-sick
    biti bolán na srcu to be suffering from heart trouble, to have a heart complaint, žargon to have a dicky heart
    biti bolán za pljučnico to have pneumonia, to be suffering from pneumonia
    moje bolne oči my sore eyes
    on je bolán he is ill, sick, unwell
    čisto bolán je zaradi tega (figurativno) he is quite upset about it
    biti bolán to be ill (ali ailing ali afflicted) (od with)
    biti na smrt bolán to be fatally ali terminally ill, to be at death's door
    ležati bolán to be laid up (in bed), to be bedridden, to be confined to bed
    javiti se bolnega to go (ali to report) sick
  • bolán malade, souffrant

    na želodcu je bolan il souffre de l'estomac, il a l'estomac malade, il a des maux d'estomac
    na smrt bolan malade à mourir
    na želodcu bolan malade de l'estomac
    bolan ležati être alité
    bolan se javiti se faire porter malade
    hudo, nevarno bolan gravement (ali dangereusement) malade, sérieusement touché (ali atteint)
    sladkorno bolan diabétique
    bolan za gripo grippé
  • connaître* [kɔnɛtr] verbe transitif poznati, spoznati, znati; doživeti; razumeti; zavedati se (quelque chose česa), biti seznanjen (quelque chose s čim)

    connaître de quelque chose (juridique) presoditi, odločiti o čem; razsoditi, biti kompetenten za presojo
    connaître de nom, de vue, de réputation poznati po imenu, po videzu, po slovesu
    connaître le numéro de quelqu'un (familier) dobro koga poznati
    je ne le connais ni d'Eve ni d'Adam popolnoma neznan mi je
    j'ai connu des temps meilleurs videl sem, imel sem boljše čase
    cette comédie a connu un grand succès ta komedija je doživela velik uspeh
    je connais mon monde (familier) poznam svoje ljudi
    je ne connais que ça (familier) to je (zame) najboljše
    connaître bien son métier dobro se razumeti na svoj posel
    connaître sur le bout des doigts, comme le fond de sa poche temeljito poznati
    la connaître (populaire) spoznati se
    ne plus connaître quelqu'un ignorirati koga
    faire connaître sporočiti, javiti, obvestiti
    je vous le ferai connaître seznanil vas bom z njim
    se faire connaître povedati svoje ime; narediti si ime, zasloveti
    il ne se connaît plus ne obvlada se več, ves besen je
    se connaître à, en; s'y connaître razumeti se na, spoznati se na kaj, biti kompetenten o
    ne pas s'y connaître ničesar o čem ne razumeti
  • constituer [kɔ̃stitüe] verbe transitif sestaviti, sestavljati, tvoriti; oblikovati; postaviti, ustanoviti

    se constituer nastopiti; konstituirati se; proglasiti se
    constituer le gouvernement sestaviti vlado
    constituer quelqu'un juge, son héritier postaviti koga za sodnika, za svojega dediča
    se constituer partie civile nastopiti kot zasebni tožilec
    se constituer prisonnier predati se (roki pravice), prostovoljno se javiti v zapor
  • contezza f knjižno vednost, znanje:
    aver contezza (di) vedeti (kaj)
    dar contezza (di) obvestiti, javiti (o)
  • delatar ovaditi, naznaniti, zatožiti

    delatarse al juez javiti se sodniku
  • départ [depar] masculin odhod; odlet; start; marine odplutje; commerce odvoz; ločitev; figuré odpust; figuré začetek, otvoritev

    au départ (figuré) v, ob začetku, spočetka
    à son départ pri svojem odhodu
    départ usine (commerce) odvoz iz tovarne
    départ arrêté, lancé, de nuit stoječi, leteči, nočni start
    départ prématuré prezgoden vžig
    départ autorisé! start prost!
    aérodrome masculin de départ startno letališče
    courrier masculin de départ izhodna pošta
    date féminin de départ (marine) datum odplutja
    faux départ départ manqué napačen start
    heure féminin de départ ura, čas odhoda
    ligne féminin de départ startna črta
    liste féminin des départs seznam odhodov (potnikov)
    point masculin de départ izhodiščna točka
    préparatifs masculin pluriel de départ priprave za odhod
    signal masculin de départ znak za odhod, za start
    tableau masculin des départs et des arrivées tabela odhodov in prihodov (na postaji)
    annoncer son départ (à la police) javiti svoj odhod (policiji)
    donner le départ spustiti s starta, pustiti startati (l'avion letalo)
    être sur le départ biti pripravljen za odhod, biti tik pred odhodom
    exiger le départ d'un employé zahtevati odpust, odhod uslužbenca
    faire le départ entre deux choses ločiti, razlikovati dve stvari
    fixer son départ določiti svoj odhod
    prendre le départ startati
    prendre un mauvais départ slabo se začeti