Franja

málo adv.

1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
malo po domače zaplesati fare quattro salti
malo znani kraji luoghi poco conosciuti
povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
malo hvaležna naloga un compito ingrato

4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
malo norčav pazzerello
malo verjeten improbabile, inverosimile
malo znan malnoto
pog. malo pokvariti sciupacchiare
malo prodati vendicchiare
malo razumeti intendicchiare
PREGOVORI:
dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva

márati (-am) imperf.

1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
ne marati jesti non voler mangiare
ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
(eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola

2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde

3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione

4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono

5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile

mehiška samostalnik
1. neformalno (restavracija) ▸ mexikói [étterem]Jaz sem se odločila, da ko grem naslednjič v LJ, grem v mehiško jest. ▸ Elhatároztam, hogy legközelebb, amikor Ljubljanába megyek, a mexikóiban fogok enni.

2. neformalno (hrana) ▸ mexikói [étel]Jaz tud rad jem raznoliko. Mehiško, kitajsko, tud kebab, sploh za vikende. ▸ Én is szeretek változatosan enni. Mexikóit, kínait, kebabot is, főleg hétvégéken.

melona samostalnik
1. (plod) ▸ sárgadinnyeZrela melona mora imeti čvrsto lupino in mehak pecelj, ki hitro odpade. ▸ Az érett sárgadinnyének feszes a héja, és puha, könnyen leváló szára van.Povezane iztočnice: medena melona

2. Cucumis melo (rastlina) ▸ sárgadinnyeLetos smo lubenice in melone na prosto sadili nekoliko kasneje. ▸ Idén a görög- és a sárgadinnyét valamivel később ültettük ki a szabadba.
Povezane iztočnice: medena melona

3. ponavadi v množini, neformalno, lahko izraža negativen odnos (ženske prsi) ▸ dinnye, bögy, didkóMedtem ko se sama nedolžno igra z naramnicami svojega črnega modrčka, oči kar same zdrsnejo južno in se ustavijo na njenih ogromnih melonah. ▸ Miközben a nő ártatlanul játszadozik fekete melltartójának vállpántjával, a tekintete lefelé vándorol, és megállapodik hatalmas dinnyéin.

ménza mess; canteen; restaurant

častniška (podčastniška) ménza officers' (sergeants') mess
študentovska ménza students' refectory (canteen, restaurant)
iti v ménzo to go to mess
jesti v ménzi to mess

ménza (-e) f

1. mensa:
delavska, študentska menza mensa popolare, dello studente
jesti, hraniti se v menzi mangiare alla mensa

2. arhit., rel. altare

mígati (-am) | mígniti (-em) imperf., perf.

1. far cenno, muovere:
migati z glavo far cenno con la testa
migati z repom scodinzolare
migati z rameni scuotere le spalle, stringersi nelle spalle

2. pren. sorridere, arridere:
uspeh mu je migal z vseh strani il successo gli arrideva dovunque

3. muoversi, correre; lavorare, fare:
prsti predice so hitro migali le dita della filatrice correvano veloci
jesti zdaj ni časa, treba je migati, dokler je še rosa per mangiare non c'è tempo, bisogna darci sotto finché c'è la rugiada
bolnik bo migal največ eno leto al malato resta tutt'al più un anno di vita
jezik mu kar naprej miga, kar naprej miga z jezikom non fa che parlare continuamente

míza mesa f

pri mizi a la mesa
čajna (operacijska, risalna) miza mesa f de té (de operaciones, de dibujo)
pisalna miza mesa f de despacho, (mesa f) escritorio m
jedilna miza mesa f de(l) comedor
raztezna miza mesa f extensible, mesa plegable
servisna miza trinchero m
toaletna miza tocador m
točilna miza mostrador m
ločitev od mize in postelje (jur) separación f de mesa y lecho
jesti pri skupni mizi za goste comer en mesa
pogrniti (pripraviti) mizo poner (preparar) la mesa
prinesti jedi na mizo cubrir la mesa
pospraviti mizo alzar (ali quitar ali levantar) la mesa
sesti k mizi sentarse a la mesa
vstati od mize levantarse de la mesa
igralna miza mesa de juego
okrogla miza mesa redonda (tudi fig, konferenca za okroglo mizo)

mlatič moški spol (-a …) der Drescher
figurativno jesti kot mlatič fressen wie ein Scheunendrescher

naprej²

1. (dalje) weiter; von/ab … (od danes naprej von/ ab heute) von … an ( von heute an,od tu naprej von hier an)
in tako naprej und so weiter, und so fort
kratica: itn. usw., usf.
še naprej weiter
kar naprej immer weiter, dauernd, brez prekinitve: in einem fort, vedno znova: fort und fort
vsak trenutek: alle Augenblicke
biti kar naprej na vratih (jemandem) die Bude einrennen
kar tako naprej nur weiter so, nur voran

2. (v prihodnje) künftig, künftighin
za leta naprej auf Jahre hinaus
weiter- (boriti se weiterkämpfen, dati weitergeben, kot dediščino weitervererben, delati weiterarbeiten, gnati weitertreiben, govoriti weiterreden, weitersprechen, graditi weiterbauen, hoteti weiterwollen, igrati weiterspielen, iti weitergehen, weiterziehen, jesti weiteressen, korakati weitermarschieren, leteti weiterfliegen, morati weitersollen, weitermüssen, plačevati weiterzahlen, pomakniti se weiterrücken, poriniti weiterschieben, poslati weiterschicken, posredovati weitervermitteln, transportirati weitertransportieren), fort- (učinkovati fortwirken, plačevati fortzahlen)
iti s časom naprej mit der Zeit gehen

nékaj algo; alguna cosa; una cosa; un poco

nekaj vedeti (jesti) saber (comer) algo
nekaj ti bom rekel voy a decirte una cosa
nekaj drugega otra cosa
to je nekaj drugega eso es otra cosa, fam eso es harina de otro costal
nekaj denarja algo (ali un poco) de dinero
nekaj nerazumljivega (smešnega) algo incomprensible (ridículo)
nekaj čez 50 peset algo más de 50 pesetas, 50 pesetas y pico
nekaj časa algún (ali durante cierto) tiempo
pred nekaj dnevi hace algunos (ali pocos) días
to pa je nekaj! ¡así se habla!; es aceptable
iz njega bo nekaj es un hombre que promete (ali que llegará a ser algo)
to bi bilo nekaj zate esto te vendria muy bien (ali sería buena cosa para ti)
napisati nekaj vrstic escribir un par de líneas, fam escribir cuatro líneas

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

obrok² [ò] moški spol (-a …) hrane: die Mahlzeit (glavni Hauptmahlzeit, vmesni Zwischenmahlzeit)
topel obrok v šoli die Schulausspeisung
(po)jesti obrok eine Mahlzeit zu sich nehmen

okrepčeválnica bar moški spol , buffet moški spol , buvette ženski spol , café moški spol

jesti v kolodvorski okrepčevalnici manger au buffet de la gare
namestiti majhno okrepčevalnico v sprejemnici installer un petit bar dans le salon

oprésen (kruh) sans levain, azyme; cru

jesti opresno zelje manger des choux crus

ovčína (koža) peau ženski spol de mouton, toison ženski spol ; (strojena) basane ženski spol ; (meso) (viande ženski spol de) mouton moški spol

jesti ovčino manger du mouton
iz ovčine en (ali de) basane

pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
rel. veliki petek Venerdí Santo
črni petek un giorno infausto
petek in svetek tutti i santi giorni
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte

pita samostalnik
(jed) ▸ piteKo je pita pečena, jo razrežemo na kvadrate in posujemo s sladkorjem v prahu. ▸ Amikor a pite megsült, vágjuk fel négyzetekre, és szórjuk meg porcukorral. Pito vzamemo iz pečice, in ko je še topla, jo posujemo s sladkorjem v prahu. ▸ A pitét kivesszük a sütőből, és még melegen megszórjuk porcukorral.
No, spekla sem jagodno pito z rabarbaro. ▸ Nos, sütöttem egy epres-rebarbarás pitét.

plankton samostalnik
neštevno, biologija (skupina majhnih organizmov) ▸ planktonPovezane iztočnice: rastlinski plankton, živalski plankton, želatinozni plankton

počási adv.

1. lentamente

2. pian piano, adagio (tudi muz. );
počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti le tue chiacchiere finiranno con lo stancarmi
le počasi (andiamo) piano, con prudenza
počasi goreča peč parigina
metal. počasi hladiti (kovino) raddolcire (un metallo)
počasi in dolgočasno peti cantilenare
počasi peči crogiolare
počasi jesti pilluccare
gastr. počasi pražiti soffriggere
počasi vreti subbollire
PREGOVORI:
hiti počasi festina lente lat.
počasi se daleč pride chi va piano, va sano e va lontano