Franja

lunacy [l(j)ú:nəsi] samostalnik
medicina blaznost (tudi figurativno)

britanska angleščina, pravno Master in lunacy sodni izvedenec za ugotavljanje obtoženčevega duševnega stanja

madeō -ēre -uī (iz *madei̯o; prim. skr. mádati pijan je, gr. μαδάω moker sem, topim se, μαδαρός raztopljen, μαζός ali μασϑός ali μαστός [iz *μαδτός] prsi, sesek, μεστός [iz *μεδτός] poln, lat. madidus, mat(t)us [iz *maditos] pijan, mamma [iz *madma], mānō [iz *madno])

1. moker, vlažen biti: vere madent udo terrae V., terra madet sanguine V. je napojena s krvjo, lacrimis madent genae O., vela nimbis madent O., Syene madeat Mart. je mokra od dežja, parietes vino madebant Ci. po stenah se je cedilo vino, tako tudi: Persae madent unguento Plin. ali unguento coma madet Sen. rh. ali cum madent capilli (sc. unguento) Mart.; od tod pt. pr. madēns -entis moker, mokroten, vlažen: coma Ci., lina L., terrae caede madentes O., campi T. močvirnate, oculi Ap. solzne, auster Sen. ph. ali deus (= Neptunus) Stat. ali bruma Mart. deževni, deževna, sudor O. cureč, curljajoč; occ.
a) kopneti: nix sole madens O.
b) madeo metu Pl. od strahu se potim, mrzel pot me obliva, znojim se.
c) mehek, prhek biti = mehko se (s)kuhati, dokuhati se: iam ergo haec madebunt faxo: nil morabitur Pl., collyrae facite ut madeant et colyphia: ne mihi incocta detis Pl., quamvis (sc. semina) igni exiguo properata maderent V.
d) pijan biti: madide m. Pl., ecquid tibi videor madere? Pl., madet mens Lucr., non festa luce madere est rubor Tib., m. vino Mart., mero Tib., crapulā Ap.; od tod pt. pr. madēns -entis pijan: Suet., vir mersus vino et madens Sen. ph. (prim. sl. „mokri bratec“ = pijanec).

2. metaf. poln biti česa, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: Caecubae vites Pomptinis paludibus madent Plin., pocula madent Baccho Tib., Socraticis madet sermonibus H. poln sokratske modrosti, cuius Cecropiā pectora voce madent Mart. so popolnoma vešče grščine, arte madent simulacra Lucr.; pt. pr. madēns -entis poln: Aus., vitiis Gell., iure Mart. popolnoma vešč prava, pravni izvedenec.

perito izkušen, izveden, vešč

perito m izvedenec, veščak

posében (-bna -o)

A) adj.

1. speciale, particolare; singolare, sigolo:
poseben vonj un profumo speciale, particolare
posebne razmere condizioni particolari

2. a parte, extra, speciale, specifico; straordinario:
posebna izdaja edizione straordinaria
poseben sklad fondo extra
posebni dopisnik inviato speciale
v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto nella nostra letteratura lo scrittore occupa un posto a parte
med. posebno zdravilo rimedio specifico
posebna jed specialità
tisk. posebni odtis estratto
jur. posebni sodni izvedenec superperito

B) posébno (-ega) n lo speciale, il particolare:
skrbeti za posebno, zanemarjati pa splošno curare il particolare e trascurare il generale

poznaval|ec moški spol (-ca …) der Kenner (ljudi Menschenkenner, intimni Intimkenner, jezika Sprachkenner, stvari, stroke Sachkenner, umetnosti Kunstkenner, življenja Lebenskenner); stroke, področja: der Bewanderte (ein -r) (in), der Kundige (ein -r) (stroke, zadeve Sachkundige, kraja Ortskundige, Naturkundige); (izvedenec) der Sachverständige (ein -r)
poznavalec zaupnih informacij, državne/službene tajnosti der Geheimnisträger
biti poznavalec česa bewandert sein in
svoj. prid.: poznavalčev

práctico praktičen, izkušen, pripraven, poraben

práctico en vešč v
piloto práctico ladijski pilot
médico práctico zdravnik splošne prakse
práctico m izvedenec, veščak, praktik, zdravnik splošne prakse; umetnik
práctico de(l) puerto ladijski (pristaniški) pilot

prevajálec, -lka traducteur moški spol , (ženski spol traductrice) , (tolmač) interprète moški spol

prevajalec izvedenec, izvedenski prevajalec traducteur expert
poklicni prevajalec (za ustno in pisno prevajanje) traducteur-interprète moški spol
sodni prevajalec interprète juré

pričati glagol
1. v 3. osebi (potrjevati) ▸ tanúskodik, árulkodikTekme bodo nedvomno atraktivne, o čemer pričajo imena igralcev posameznih klubov. ▸ A mérkőzések kétségkívül izgalmasak lesznek, erről tanúskodnak a klubok játékosainak nevei is.
Kadar je otroka strah, bodo njegove risbe zgovorno pričale o tem, kaj se z njim dogaja. ▸ Amikor a gyermek fél, a rajzai világosan tanúskodnak arról, mi történik vele.
Dobljeni podatki so zastrašujoči in pričajo, da lahko hitro podcenimo rast temperature. ▸ A kapott adatok félelmetesek, és arról árulkodnak, hogy hamar alulbecsülhetjük a hőmérséklet-emelkedést.

2. (na sodišču) ▸ tanúskodik, tanúvallomást teszNa predlog obrambe sta pričala obtoženčeva mati in brat. ▸ A védelem javaslatára a gyanúsított anyja és testvére tanúskodott.
Sprašujejo se, kdo od politikov bo pričal na sodišču in kako bo to vplivalo na potek sojenja. ▸ Kíváncsiak arra, hogy a politikusok közül ki fog tanúskodni a bíróságon és ez miként befolyásolja majd a tárgyalást.
Povezane iztočnice: krivo pričati

sóden judiciaire, légal, de justice, du tribunal

sodni dan le jour du jugement dernier, la fin du monde
sodni dvor cour ženski spol de justice, tribunal
sodna dvorana salle ženski spol d'audience (d'un tribunal), prétoire moški spol
sodni izvedenec expert moški spol auprés des tribunaux
sodna medicina médecine légale
sodnomedicinski médico-légal
sodna oblast autorité ženski spol judiciaire (ali juridiction nelle), magistrature ženski spol
sodni okoliš circonscription ženski spol judiciaire, juridiction ženski spol
sodni pečat sceau moški spol du tribunal
sodna pisarna greffe moški spol
sodni pisar greffier moški spol
sodne počitnice vacations ženski spol množine
sodni postopek procédure ženski spol
sodne pristojbine droits moški spol množine de justice
sodna razprava débats moški spol množine (judiciaires)
sodni sluga huissier moški spol (audiencier)
sodni stroški frais moški spol množine de justice, dépens moški spol množine
sodni zdravnik médecin moški spol légiste

sóden (-dna -o) adj.

1. giudiziario, giudiziale, giudicativo, forense:
sodni akti, spisi atti giudiziari
sodna zaplemba sequestro giudiziario
sodni zapori carcere giudiziario

2. di, della giustizia:
sodna palača palazzo di giustizia
sodni organi organi della giustizia
sodna napaka errore giudiziario
sodna medicina medicina legale, forense
sodna oblast potere giudiziario
sodna obravnava, razprava dibattimento, udienza
sodna poravnava composizione della lite, accomodamento
rel. sodni dan giorno del Giudizio; ekst. finimondo, caos, confusione
hist. sodni gospod signore (titolare della signoria fondiaria)
sodni izvedenec perito giudiziale
sodni kolek marca da bollo giudiziaria
sodni poziv comunicazione giudiziaria, mandato di comparizione
sodni senat, zbor collegio dei giudici, collegio giudicante
sodni stroški spese legali
sodni umor assassinio legale
sodni uslužbenec funzionario dell'ordine giudiziario

sóden judicial; de justicia

sodni dan el día del juicio
sodni dvor tribunal m (de justicia)
Vrhovni sodni dvor (v Španiji) Tribunal Supremo
Mednarodni sodni dvor Tribunal Internacional de Justicia
sodna dvorana sala f de audiencia
sodni izvedenec jurisperito m
sodna medicina medicina f legal
sodno-medicinski médico-legal
sodna oblast autoridad f judicial
sodni okoliš distrito m judicial, jurisdicción f
sodni pečat sello m de la secretaría judicial
sodna pisarna secretaría f judicial
sodni pisar actuario m; secretario m judicial
sodne počitnice vacaciones f pl judiciales
sodni postopek procedimiento m judicial
sodni pravilnik reglamento m judicial
sodne pristojbine aranceles m pl judiciales
sodna razprava vista f de una causa, sesión f del tribunal
sodni sluga ujier m, alguacil m
sodni sklep (odločitev) decisión f judicial
sodni stroški costas f pl judiciales
sodni zdravnik médico m forense

traducteur, trice [tradüktœr, tris] masculin, féminin prevajalec, -lka

traducteur-interprète poklicni prevajalec (za ustno in pismeno prevajanje)
traducteur expert prevajalec izvedenec, izvedenski prevajalec

trgóvski commercial; mercantile, merchant; trade; business-like

trgóvski adresar trades directory
trgóvski artikel article of commerce, commodity
trgóvska akademija school of commerce, business school
trgóvska aviacija commercial aviation
trgóvska banka commercial bank, merchant bank, ZDA investment banking house
trgóvsko blago, roba merchandise, ware(s pl), goods pl, articles pl of commerce
trgóvska borza (goods) exchange
trgóvski časopis commercial gazette
trgóvski dobiček trading profit
trgóvsko dopisovanje commercial correspondence
trgóvski družabnik business (ali commercial) partner, business associate
trgóvski duh commercial spirit
trgóvska hiša (trading) firm
trgóvski izraz, têrmin commercial term
trgóvski izvedenec commercialist
trgóvska kakovost commercial quality (ali grade)
trgóvski krogi commercial circles pl
trgóvsko knjigovodstvo commercial bookkeeping
trgóvski kredit business loan
trgóvska ladja merchantman, trader, cargo steamer, trading vessel
trgóvski list trade journal
trgóvska luka commercial port
trgóvska marža trade margin
trgóvska menica commercial bill
trgóvsko mesto commercial (ali trading) town
trgóvska mornarica merchant marine, merchant (ali mercantile) fleet
trgóvski mešetar broker
trgóvski običaj usage
trgóvsko podjetje commercial enterprise
trgóvski pomočnik shop assistant
trgóvsko pristanišče commercial (ali trading) seaport
trgóvska pot trade route
trgóvski proizvod commercial product
trgóvsko poročilo trade report
trgóvsko pismo commercial letter
trgóvski potnik sales representative, pogovorno rep, commercial traveller, ZDA drummer, travelling salesman
trgóvsko poslovanje trading, trading business
trgóvski posrednik, agent commercial (ali mercantile) agent, factor
trgóvska pogodba commercial treaty
trgóvska panoga, veja branch (of trade)
trgóvski register commercial register, register of companies, ZDA official register of trading associations
vpisati v trgóvski register to enter in the commercial register, to register, ZDA to incorporate
trgóvski sejem trade fair
trgóvsko središče commercial centre (ZDA center)
trgóvski stan trading class
trgóvsko sodišče commercial court
trgóvski stalež (pogovorno) trading community
trgóvsko skladišče warehouse
trgóvski sodnik commercial judge
trgóvska šola school of commerce, ZDA business school
trgóvska toleranca commercial limit
trgóvska vrednost commercial value
trgóvski vajenec apprentice
trgóvska zadruga cooperative society
trgóvska znamka trademark
trgóvski zakon commercial law, mercantile law
trgóvski zakonik, kodeks commercial code
trgóvske zveze commercial relations pl, business contacts pl
trgóvski zastopnik commercial (ali mercantile) agent

umetnost [é] ženski spol (-i …)

1. die Kunst
likovna/upodabljajoča umetnost bildende Kunst
primitivna umetnost primitive Kunst
uporabna umetnost angewandte Kunst
lepe umetnosti množina die schönen Künste
-kunst (amaterska Laienkunst, baletna Ballettkunst, domačijska Heimatkunst, fotografska Fotokunst, glasbena Tonkunst, igralska Schauspielkunst, izrazna Ausdruckskunst, jezikovna Sprachkunst, krasilna Zierkunst, ljudska Volkskunst, objektna Objektkunst, pesniška Verskunst, pevska Gesangskunst, plesna Tanzkunst, pripovedna Erzählkunst, slikarska Malkunst)
… umetnosti Kunst-
(filozofija die Kunstphilosophie, ljubitelj der Kunstliebhaber, mesto die Kunststadt, obravnavanje die Kunstbetrachtung, poznavalec der Kunstkenner, prijatelj der Kunstfreund, religija die Kunstreligion, sociologija die Kunstsoziologie, svoboda die Kunstfreiheit, teorija die Kunsttheorie)
ljubezen do umetnosti die Kunstliebe
brez občutka za umetnost unmusisch
strokovnjak/izvedenec za umetnost der Kunstverständige ( ein -r)
ki ljubi umetnost kunstliebend
ki se navdušuje za umetnost kunstbegeistert
ki se zanima za umetnost kunstinteressiert

2. (posebna spretnost) die Kunst, das Können; (kuharska Kochkunst, ljubezni Liebeskunst, pripovedovanja Fabulierkunst, sabljanja Fechtkunst, vrtnarska Gartenkunst, življenja Lebenskunst)

3.
po vseh pravilih umetnosti nach allen Regeln der Kunst, kunstgerecht
figurativno to ni nobena umetnost das ist keine Kunst

veščak moški spol (-a …) ➞ → izvedenec

ἐπ-αΐω [ion. aor. ἐπήισα, adi. verb. ἐπάιστος] 1. slišim, poslušam, opažam, čutim, spoznavam τινός. 2. razumem τί, περί τινος; ὁ ἐπαΐων izvedenec, veščak, strokovnjak.

ἐπίσταμαι [ἐπίστασαι, 3 pl. ἐπίστανται, cj. ἐπίστωμαι; impf. ἠπιστάμην, 2 sg. ἠπίστασο in ἠπίστω, fut. ἐπιστήσομαι, aor. ἠπιστήθην; ion. pr. ind. 2. s. ἐπίστεαι, 3 pl. ἐπιστέαται; cj. 3 pl. ἐπιστέωνται, impf. 3 pl. ἠπιστέατο (ἐπιστέατο)] d. p. 1. razumem, (po)znam, morem, sem vešč, sem zmožen z inf., τί, περί τινος, εἰ ἠπιστήθη μὴ πολυπρηγμονεῖν da je znal mirovati. 2. izvedel sem, vem, znano mi je kaj, Συριστί znam sirski, ᾆσμα poznam, znam na izust, s ὅτι, τοῦτο ὅτι, ὡς, acc. c. inf., pt. ἐσθλὸς ὢν ἐπίστασο vedi, da si se pokazal vrlega moža. 3. ion. mislim, menim, prepričan sem δόξῃ, ὅτι, ὡς, acc. c. inf., s pt. εὖ ἐπίστατο αὐτὸς σχήσων prepričan je bil, da bode sam imel. – pt. ἐπιστάμενος 3 vešč, razumen, previden, uren, spreten πόδες, τινί v čem; subst. ὁ veščak, izvedenec. – adv. ἐπισταμένως pametno, modro, razumno, spretno.

ἐπι-στάτης, ου, ὁ (ἐφ-ίσταμαι) 1. a) kdor h komu pristopa, prosilec, berač; b) kdor na čem stoji: borilec na vozu ἁρμάτων; c) kdor za kom stoji: zadnjik. 2. predstojnik, voditelj, vodnik, nadzornik, knez, vladar, ποιμνίων pastir, NT učitelj. 3. v Atenah: predsednik pritanov, ἔργων upravitelj, nadzornik javnih del. 4. veščak, izvedenec, vešč = ἐπιστήμων (Pl. Prot. 312).

ἵστωρ, ορος, ὁ ἴστωρ [Et. iz ϝιδ-τορ, gl. εἶδος] vešč čemu, izurjen, izveden v čem τινός; subst. ὁ izvedenec, veščak, razsodnik, posrednik, priča.

σοφιστής, οῦ, ὁ (σοφίζω) 1. veščak, izvedenec v kaki umetnosti ali znanosti, umetnik, učenjak, λόγων pisatelj; pos. spreten govornik. 2. modrijan, filozof, mislec. 3. sofist: a) mož, ki je za plačilo učil praktične umetnosti ali znanosti; pos. učitelj govorništva in filozofskega razgovora; b) lažimodrijan, širokoustnež, slepar.