Franja

gralloch [grǽlɔh]

1. samostalnik
(jelenovo) drobovje

2. prehodni glagol
(jelena) iztrebiti

inter-lūcō -āre -āvī -ātum (inter, lūx) drevo iztrebiti (iztrebljati), obrez(ov)ati: adultas oleas Plin., densitatem ramorum Plin.

inter-pūrgō -āre tu in tam očistiti, osnažiti, izčediti (= očediti), iztrebiti (iztrebljati): Cat. ap. Plin.

inter-putō -āre tu in tam obrez(ov)ati, otrebiti, iztrebiti (iztrebljati): ficos Cat., oleam Varr., rosas Col.

inter-rādō -ere -rāsī -rāsum

1. tu in tam ostrgati, zlikati, s predrtinami izdel(ov)ati: vasa Plin., marmor interrasum Plin. z udrtimi podobami okrašen.

2. tu in tam obrez(ov)ati, iztrebiti (iztrebljati): arbores Col., oleas Plin.

inter-vellō -ere -vellī in -vulsī -vulsum

1. iz srede iztrgati; metaf.: aliquid ex illis Q.

2. opuliti, oskubsti, opipati: barbam Sen. ph.; kot agr. t. t.: iztrebiti (iztrebljati), (o)klestiti, obrez(ov)ati: semina Col., arbores Col., poma Plin.

iskorijèniti iskòrijenīm (ijek.), iskoréniti iskòrēnīm (ek.) izkoreniniti, iztrebiti: iskorijeniti drvo, zle običaje

iskŕčiti ìskr̄čīm izkrčiti, iztrebiti, pripraviti laz: vapnaru su ne samo posjekli nego i iskrčili svukoliku šumu

istrijèbiti ìstrijebīm (ijek.), istrébiti ìstrēbīnm (ek.)
1. iztrebiti, zatreti, pokončati: istrijebiti svu gamad
2. otrebiti, očistiti, osnažiti: istrijebiti pasulj, sočivo, salatu

kill off prehodni glagol
ubiti, pobiti, uničiti, iztrebiti

kill out prehodni glagol
pobiti, iztrebiti, izkoreniniti

massacrer [-sakre] verbe transitif (po)klati, (po)moriti; iztrebiti; skaziti, pokvariti, popačiti

massacrer des populations civiles iztrebiti civilno prebivalstvo
le boxeur a massacré son adversaire boksar je popolnoma zdelal svojega nasprotnika
massacrer un texte popačiti besedilo

obliniō -īre -iī -ītum (soobl. = oblinō -ēre) (na)mazati, premazati, pomazati: talearum capita misto fimo cum cinere oblinire Col., si quis aliquem caeno, luto oblinierit Paul.; metaf. (iz)brisati, (pre)črtati, iztrebiti (iztrebljati): veritatem Ambr.

outroot [autrú:t] prehodni glagol
figurativno izkoreniniti, iztrebiti

per-pastinō -āre -āvī -ātum (per in pastināre) popolnoma prekopati, metaf. iztrgati, izpuliti, iztrebiti, izkoreniniti: divitiarum usum perpastinantes (po nekaterih izdajah repastinantes) Tert.

potrijèbiti pòtrijebīm (ijek.), potrébiti pòtrēbīm (ek.) iztrebiti: da bi se onaki naučeni ljudi potrijebili

prokŕčiti pròkr̄čīm
1. izkrčiti, iztrebiti
2. utreti: prokrčiti put

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

rase [réiz] prehodni glagol
izpraskati, izbrisati
figurativno iztrebiti (from iz)
uničiti; zravnati z zemljo, do tal razdejati, razirati

raskŕčiti ràskr̄čīm
1. izkrčiti, iztrebiti: raskrčiti zemlju, šumu
2. utreti si pot skozi: raskrčiti ulicu