Franja

detrain [ditréin] prehodni glagol & neprehodni glagol
izložiti iz vlaka; izstopiti iz vlaka

dissidieren misliti drugače, biti drugačnih nazorov; izstopiti iz cerkve ali verske skupnosti

entsteigen^* dvigniti se iz, dvigati se iz; einem Wagen: izstopiti iz

raskàluđeriti se -īm se razmenišiti se, izstopiti iz reda, obesiti kuto na klin

raspòpiti ràspopīm
I. odstaviti koga kot popa, duhovnika: izdao je zapovijest da će svakoga popa koji vjenča otetu djevojku raspopiti
II. raspopiti se izstopiti iz duhovniškega stanu

sfratarsi v. rifl. (pres. mi sfrato) relig. sleči kuto, izstopiti iz reda, razmenišiti se

super-iaciō -ere -iēcī -iectum in (slabše) -iactum (super in iacere)

1. vreči (metati) čez kaj, na kaj, nametati, naložiti (nalagati), nasuti (nasipati, nasipavati), dati (dajati) čez kaj, na kaj, de(va)ti čez kaj, na kaj: membra superiectā cum tuà veste fovet O., incertae undae superiacta, ut solido, ferunt T., harena superiacta Plin. nasuti pesek, semina superiecta Col., folia Col., aggerem terrenum Suet., tabulata Veg.; z dat.: rogo semet ipsi superiecere Val. Max., ut ille ardentibus tectis superiaceretur Val. Max., Phrygia Troadi superiecta Plin. ležeča nad Troado; med. superiaci vreči se čez (na) kaj, preplaviti (preplavljati) kaj, poplaviti (poplavljati), izstopiti (izstopati) = čez bregove stopiti (stopati): superiecto (sc. terris) pavidae natarunt aequore damae H. po morju, ki je preplavilo (poplavilo) vse (dežele), euri atque austri superiactis fluctibus S. fr.

2. superiacere aliquid aliqua re
a) pokri(va)ti, poli(va)ti, zali(va)ti kaj s čim: pontus nunc ruit ad terram scopulosque superiacit undā V.
b) prelučati kaj s čim, vreči (ustreliti) kaj čez kaj, vreči ali ustreliti navzgor (v zrak) čez kaj: arbores quidem tantae proceritatis traduntur, ut sagittis superiaci nequeant Plin. da puščice ne morejo preseči njihovih vrhov.

3. superiacere aliquid stopiti (stopati) preko česa, prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati), prečkati, prečiti, preiti (prehajati) kaj: Alpes Sen. ph.; pren.: intellego, quam te ipse … superieceris Sen. ph.

4. metaf.
a) prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati): superiecere quidam augendo fidem L. so s povečanjem prestopili meje verjetnosti = so pretiravali.
b) prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): beneficia parentum suorum Sen. ph., non satis muliebris insania viros superiecerat Sen. ph.

avtobus samostalnik
(prevozno sredstvo) ▸ autóbusz, buszNa avtobusu je bilo skupno 48 ljudi, 46 potnikov in dva voznika. ▸ Az autóbuszon összesen 48 fő tartózkodott, 46 utas és két sofőr.
Povezane iztočnice: dvonadstropni avtobus, nizkopodni avtobus, delavski avtobus, mini avtobus, brezplačni avtobus, letališki avtobus, mestni avtobus, šolski avtobus, turistični avtobus, primestni avtobus, posebni avtobus, medkrajevni avtobus, smučarski avtobus, lokalni avtobus, nadomestni avtobus

avtomobil samostalnik
(prevozno sredstvo) ▸ autóPovezane iztočnice: dirkalni avtomobil, družinski avtomobil, gasilski avtomobil, hibridni avtomobil, osebni avtomobil, patruljni avtomobil, policijski avtomobil, reševalni avtomobil, rešilni avtomobil, službeni avtomobil, starodobni avtomobil, terenski avtomobil, tovorni avtomobil, športni avtomobil

baja ženski spol padanje, pogrezanje; spregled davkov; smrt(ni primer); vojska seznam pogrešanih; izguba; odpust (iz službe)

movimiento de baja nazadovanje, upadanje
dar baja padati v vrednosti
dar de baja zabeležiti kot pogrešanega; črtati s seznama
darse de baja izstopiti
seguir en baja kar naprej upadati
los precios tienden a la baja cene streme k znižanju

book¹ [buk] samostalnik
knjiga, zvezek, libreto; 6 osnovnih vzetkov pri whistu; blok vstopnic, znamk; čekovna knjižica

the Book Sveto pismo
to be at one's books študirati
to be in s.o.'s good (bad, black) books biti pri kom dobro (slabo) zapisan
to bring to book zasluženo kaznovati
to be deep in s.o.'s books biti komu veliko dolžan
by (the) book točno, natanko
it doesn't suit my book to mi hodi narobe
to get into s.o.'s books zadolžiti se pri kom
to keep books knjižiti
to kiss the Book poljubiti Sveto pismo pri prisegi
to know off book znati na pamet
to know s.th. like a book dobro kaj poznati
to take a leaf out of another's book slediti zgledu drugega, oponašati ga
to take one's name off the books izstopiti iz članstva
a man of the book učenjak
to read s.o. like a book dobro koga razumeti, dodobra ga poznati
to swear on the Book prisegati na Sveto pismo
to speak by the book govoriti na osnovi natančnih obvestil
to speak without the book govoriti na pamet
sleng to throw the book at strogo koga kaznovati

cēdō² -ere, cēssī, cēssum (najbrž iz ce sem [gl. to členico in prim. cĕdō] in indoev. korena sed iti, prim. gr. ὁδός pot)

I.

1. iti, hoditi, korakati, stopiti (stopati), sprehajati se: Varr., Lucr., Pr., si hinc aliquo cesseris Luc. ap. Non., cedunt de caelo ter quattuor corpora sancta avium Enn. ap. Ci. plava z neba, transvorsus,... cedit quasi cancer solet Pl., ibi cedit miles Pl., nitidus qua quisque per ora (pred očmi) cederet H., poena in vicem fidei cesserat L. je bila stopila na mesto...

2. pren. uspe(va)ti, od rok iti, napredovati, izteči (iztekati) se: Pl., quā (kolikor) Parcae sinebant res cedere Latio V., si res (fortuna) cessisset Fl.; z adv.: Vel., Plin. iun., utcumque cessura res est Cu., dei munus bene cedit O. ima ugoden uspeh, optime c. Cels., Q., aliquid male cedit alicui O. komu se kaj izjalovi, quae prosperē (prospera L.) ei cesserunt N., feliciter c. O., parum c. T., Suet., opinione tardius c. Suet.; s prepozicionalnimi izrazi: temeritas in gloriam cesserat Cu. se je iztekla v slavo, c. pro bono (= bene) Suet., citra spem omnium Fl., supra vota Aur.; brez. subj.: utcumque cesserit Cu. kakor se izteče, si bene (male) cesserat H.

3. (z označeno smerjo) preiti (prehajati) v (na) kaj, spremeniti (spreminjati) se v kaj, pretvoriti (pretvarjati) se v kaj: huc omnis aratri cessit honos V., vis aurea... humano de corpore cessit in amnem O., asperitas verborum in bacas cessit O.; occ.
a) (kot last) preiti (prehajati) na koga, komu pripasti (pripadati): z in in acc.: quo (foedere) ab Tullo res omnis Albana in Romanorum cesserit imperium L., Pompei Crassique potentia cito in Caesarem, Lepidi atque Antonii arma (stranka) in Augustum cessere T., spolia in vulgus cedebant T., bona interfectorum in medium cedant T. naj pripadejo skupnosti, naj postanejo obče imetje, omnes (nationes) in unum cedebant T.; z dat.: Sil., Dig., ut etiam is quaestus huic cederet Ci., captiva corpora Romanis cessere L., regnorum reddita cessit pars Heleno V., cedet (ager) in usum nunc mihi, nunc alii H., cesserunt piscibus undae habitandae O., Ptolemaeus, cui Aegyptus cesserat Cu., certamen, tibi praeda cedat maior an illi H., praeda victoribus cessit T., tudi: cedit aliquid praedae alicuius ali in praedam alicuius L. kaj pripade komu kot plen.
b) zgoditi se, primeriti (primerjati) se, priti (prihajati) na koga, zade(va)ti koga: nolle ominari, quae captae urbi cessura forent L.

4. tržno iti za kaj, šteti se za kaj, veljati za kaj: Col., Icti., binae (oves) pro singulis in fructu cedent Ca., epulae... pro stipendio cedunt T., Chattis victoribus ea fortuna in sapientiam cessit T. se je štela za modrost.

II.

1. oditi (odhajati), proč iti, ločiti se, umakniti (umikati) se: quia postremus cedis hoc praemî feres Pl., ego cedam atque abibo Ci., ictum praevidit et cessit V., plagam cedendo arcebat O.; evfem. = umreti, preminiti: cesserit parum gratus Plin. iun., ut cessisse Othonem... certi auctores in theatrum adtulerunt T. Od kod? z abl.: patriā Ci., Iuv., Italiā Ci., N., T., Iust., civitate L., campis H., cede locis V. poberi se od tod! c. finibus alieni imperii Cu., bifero Paesto Mart., foro Sen. ph., Iuv., Dig. s trga se umakniti = ne moči plačati svojih dolgov, vitā Ci., H., T. ali mundo c. Vell. iti s tega sveta, senatu c. T. izstopiti iz senata; s praep.: ex civitate, e patriā, ab ali de oppido Ci. ab urbe sua O., de litore, ab ordine V., de sede secunda aut quarta H., ex contione Cu. Pred kom? ali komu? z dat.: di, quibus ensis et ignis cesserunt O. Occ. voj. umakniti (umikati) se, nazaj se pomakniti (pomikati), odstopiti (odstopati): his imperat, ut simulatione timoris paullatim cedant ac pedem referant C., nostri cedentes insequi non audebant C., cedentes violari vetuit N., dispersi a suis pars cedere, alii insequi S., Thesea cedentem celeri cum classe tuetur Cat., multitudo hostium cedit Cu., cui (Viriatho)... etiam exercitus nostri imperatoresque cesserunt Ci., c. instanti et paulo post instare S., hosti numquam c. N., c. loco (abl.) C., N., L., T., Suet. ali ex loco L. premakniti se z mesta, (ex) acie, de oppido L., in tutum, retro L.

2. pren.
a) (o abstr.) umakniti (umikati) se, preiti (prehajati), (pre)miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: ut primum cessit furor V., non cessit fiducia Turno V. ni zapustila Turna, quo tibi fiducia cessit? V., non mea sententia loco cedit V. se ne gane, ne omahuje, cessit pudor O., (ex) memoriā c. L. uiti (uhajati) iz spomina, horae quidem cedunt et menses et anni nec praeteritum tempus umquam revertitur Ci., fit, uti... introrsum pars (animai) abdita cedat Lucr.; cedant curaeque metusque Stat.; occ. α) (o krajih) odmikati se: arva... semper cedentia retro V., hoc dorsum maris cedit introrsus Cu., ut ripae fluminis cedunt T. β) (o rečeh) pritisku umakniti (umikati) se, vda(ja)ti se: quacumque imus, videtur (aër) quasi locum dare et cedere Ci., pete cedentem aëra disco H., cedentes aurae O., ebur cedit digitis O., ponderi Plin. ali oneri c. Q., cedentes oneri rami Mart., sabulum... vestigio (vsaki stopinji) cedens Cu., aquae cedunt Cu. upadajo.
b) z dat. umakniti (umikati) se = vda(ja)ti se, pokoriti (pokoravati) se, ukloniti (uklanjati) se, prilagoditi (prilagojevati) se, podleči: Pl., Pr., Plin. iun., Suet. idr., minis alicuius, tempori, rei publicae temporibus, rei publicae Ci., auctoritati Ci., N., cedant arma togae Poeta ap. Ci. fortunae c. C., S., fato c. L. evfem. = prostovoljno umreti, sam se usmrtiti, c. eius pertinaciae, invidiae civium N., pluribus (večini) Cu., malis O., Cu., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V., cessit immanis tibi blandienti ianitor aulae H., c. amori turpi, timori Val. Fl., vincentibus vitiis Q., nocti Sil. zaspati; redko abs.: nec gravem Pelidae stomachum cedere nescii (gen. sg.)... (dicere) conamur H., ubi vinci necesse est, expedit cedere Q.; occ. podrediti (podrejati) se, zaosta(ja)ti za kom, slabši biti, ne dosegati koga ali česa: cedunt omnia Iovis regno O. animalia cedunt cuncta deo O., nulli cessura dearum O., cum tibi aetas nostra cederet Ci., salix quantum cedit olivae..., tantu tibi cedit Amyntas V., c. gloriae alterius Vell., naturae caelesti atque immortali Q.; z abl. limitationis: neque multum cedebant virtute nostris C., Minervae laudibus (po slavi) cedere O., mihi sorte cedit O., nulli in regem caritate c. Cu.; pass. (brezos.): ut... nihil omnino Graecis cederetur Ci.; s praep. in in abl.: Graeciae nihil in hoc genere Ci., cum in nulla re Agesilao cederet N.; redkeje abs.: cedo equidem nec, nate, tibi comes ire recuso V., subveniendum sociis virium aemulis cedentibusque per reverentiam T.
c) z abl. odstopiti (odstopati) od česa, opustiti (opuščati) kaj, odreči (odrekati) se čemu, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti se česa: Icti., possessionibus Ci., possessione agri publici, possessione rei publ. L., captae urbis titulo Cu. odreči se pravici do..., patrimonio toto Sen. ph., bonis Q., Suet.; komu na ljubo = komu v prid z dat.: alicui possessione hortorum Ci., honore collegae L., Achaeis non Argis modo, sed etiam Corintho L., alicui titulo imperii Vell., creditoribus villā Suet.; pass. (brezos.): Siciliā sibi omni cedi L.

III. trans.

1. komu kaj odstopiti (odstopati) prepustiti (prepuščati), zapustiti (zapuščati): Vell., Iust., multa multis de iure suo Ci., permitto aliquid iracundiae tuae, do adulescentiae, cedo amicitiae, tribuo parenti Ci., currum (sc. trimphalem) ei cessuri L., ut sciam vestrum esse, quod ceditis Cu.; pass.: Dig., in dando et cedendo loco Ci., cessa hereditas Varr.

2. dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), prizna(va)ti pravico komu; s finalnim stavkom (cedere v tem pomenu je pravzaprav brahilogija = cedere et constituere, ut): Dig., hac victoria contenta plebes cessit patribus, ut tribuni militum crearentur L., Caesar adulationibus senatus libens cessit, ut vicesimo aetatis anno consulatum Nero iniret T.; tako tudi: neque tamen protinus cesserit orator, quo minus... possit verum... dicere Q.; z ACI: Tert., tibi... aetherii dono cessere parentes aeternum florere genas Stat. — Od tod adv. pt. pr. cēdenter umikajoč se, popuščajoč: Cael.

cerkev samostalnik
1. (verska zgradba) ▸ templom
2. (organizacija; skupnost) ▸ egyházSopomenke: Cerkev
Povezane iztočnice: Katoliška cerkev, Scientološka cerkev, Evangeličanska cerkev, Anglikanska cerkev, Pravoslavna cerkev, Rimskokatoliška cerkev, Rimokatoliška cerkev

Cerkev samostalnik
(organizacija) ▸ EgyházSopomenke: cerkev

cérkev church; (cerkvena organizacija) the Church; anglikanska

cérkev the Church of England
državna cérkev established church
farna cérkev parochial church
župna cérkev parish church
rimsko-katoliška cérkev Roman Catholic Church
stolna cérkev cathedral
naročje cérkve (figurativno zastarelo) the pale of the church
redno hoditi v cérkev to go to church, to be a churchgoer, to attend church
izstopiti iz cérkve to leave the church
izobčiti, izobčenje iz cérkve to excommunicate, excommunication

collare m

1. ovratnik (ptic)

2. ovratnica; komat

3. relig. kolar:
portare il collare biti duhovnik
gettare il collare izstopiti iz duhovskega stanu

4. red (odlikovanje):
collare dell'Annunziata hist. red Oznanjenja

5. strojn. spojnik

contre-voie [-vwa] féminin

à contre-voie na napačni strani, ne na peron izstopiti (iz vlaka)

désaffilier, se [dezafilje]

désaffilier d'un parti izstopiti iz stranke

desembanastar iz košare vzeti

desembanastarse izstopiti iz voza

déserter [dezɛrte] verbe transitif zapustiti; odpasti (quelque chose od česa); pustiti na cedilu, figuré izdati; ne izvršiti, izogniti se (dolžnosti); verbe intransitif pobegniti, ubežati, militaire dezertirati; prebežati

les jeunes désertent le village mladi zapuščajo, beže iz vasi
déserter son parti zapustiti, izstopiti iz svoje stranke
déserter une cause (figuré) izdati stvar
déserter à l'ennemi preiti k sovražniku
une partie de l'armée a déserté del vojske je dezertiral