Franja

gripe¹ [graip]

1. prehodni glagol
zgrabiti, prijeti, stisniti; seči po čem; mučiti, boleti, ščipati, zavijati
ameriško, pogovorno gnjaviti, jeziti, žalostiti
mornarica privezati, pritrditi

2. neprehodni glagol
lotiti se
ameriško, pogovorno godrnjati, pritoževati se; upirati se; izsiliti pozornost poslušalcev
navtika ujeti vetrno stran; imeti črevesne krče

iskínjiti ìskīnjīm
1. izmučiti, namučiti: iskinjiti koga; kao mladi samostanski osudenik zaželi da iskinji i onoga koji se nudi i onoga koji ga nudi
2. z mučenjem komu kaj izsiliti: iskinjiti komu što

rack³ [ræk]

1. samostalnik
natezalnica, naprava za mučenje, lestev za natezanje, za mučenje; muke na natezalnici, muka; nevihta, neurje, huda burja

on the rack figurativno na natezalnici, na mučenju; z muko, z največjim naporom, zelo napeto
to be on the rack biti na natezalnici (tudi figurativno)
to put on the rack dati na natezalnico, mučiti

2. prehodni glagol
dati na natezalnico, mučiti
figurativno mučiti, trpinčiti, mrcvariti, pritisniti koga (ob zid); napenjati, napeti do skrajnosti (možgane); (iz)tirjati, izsiliti čim višjo najemnino, izses(av)ati (zakupnike, stanovanjske najemnike); izkoriščati, izčrpavati (zemljo)

racked with pain izmučen od bolečin(e)
to rack one's brains beliti, razbijati si glavo, napenjati možgane

rack-rent [rǽkrent]

1. samostalnik
previsoka, pretirana, oderuška najemnina ali zakupnina

2. prehodni glagol
zahtevati, izsiliti visoko, pretirano, oderuško zakupnino (od zakupnika zemlje) ali najemnino (od stanovalcev)

squeeze out of prehodni glagol
iztisniti, izžeti, izsiliti iz

ucijèniti ùcijenīm (ijek.), ucéniti ùcēnīm (ek.)
1. razpisati nagrado na glavo: vlast ucijeni nečiju glavu; njegovu su glavu ucijenili s dvije tisuće dukata
2. izsiliti od koga: ucijeniti koga; ona vucibatina je ucijenio onu ženu prijeteći joj da će je kompromitirati

wrest [rest]

1. samostalnik
povlek, poteg, sunek, hiter obrat; iztrganje, izvitje
glasba kladivce za uglaševanje (harfe)
tehnično razperilo, razvodka

2. prehodni glagol
(s silo) trgati, vleči, z naporom dobiti ali izsiliti
figurativno odvrniti, speljati v stran; skriviti, popačiti (besedilo itd.)

to wrest a living from barren land iz neplodne zemlje z velikim trudom izsiliti svoj vsakdanji kruh (življenjski obstanek)

aveu [avö] masculin priznanje; izpoved; odobritev, privolitev

sans votre aveu brez vaše privolitve
de l'aveu de tous les témoins po izpovedi vseh prič
de l'aveu de tout le monde po soglasni sodbi
homme masculin sans aveu (vieilli) potepuh; človek brez morale, brez pomislekov, skrupulov
arracher un aveu à quelqu'un izsiliti priznanje iz koga
faire des aveux de quelque chose priznati kaj
faire l'aveu de ses fautes priznati svoje napake
faire l'aveu de son amour izpovedati svojo ljubezen
je ne ferai rien sans son aveu ničesar ne bom storil brez njegove privolitve
passer aux aveux priznati svoj zločin

consigne [kɔ̃sinj] féminin, militaire navodilo (straži), ukaz; službeni predpis; militaire prepoved (izhoda); sobni, šolski zapor; shramba (garderoba) na kolodvoru, letališču (za prtljago) zastavnina, kavcija

bulletin masculin de consigne garderobni listek
donner deux heures de consigne à un élève dati učencu dve uri zapora
forcer la consigne izsiliti vstop, dostop, vdreti s silo
manger la consigne (familier) ne se ozirati, pozabiti na navodila, na priporočila
mettre sa valise à la consigne retirer de la consigne dati kovček v garderobo, dvigniti iz garderobe (na kolodvoru)
va rapporter les bouteilles et fais-toi rembourser les consignes odnesi steklenice nazaj in naj ti vrnejo kavcijo zanje

ēliciō -ere -licuī (ēlexī Arn.) -licitum (ē in lacere)

1. izvabiti (izvabljati), izmamiti (izmamljati), premotiti koga, da razodene skrivnost, resnico idr.; z acc. personae: Pl., Plin. iun., elicit Archelaum matris litteris T. vabi k sebi, elicere hostem ex paludibus et silvis C., hostem citra flumen, in suum locum, in locum iniquum, ad dimicandum C., extra muros Cu., hostes in insidias Hirt., hostes ad (in) proelium L., T., vatem ad colloquium L., propositis praemiis ex civitatibus sociorum optimum quemque Ci., eum ad disputandum Ci.; z acc. rei: Lucr., Plin., Iuv., lacrimas Pl., onyx eliciet cadum H., elicere venas fontis O., arcana eius elicuit L., elicere veritatem T., in qua quaestione dolor veram elicere vocem possit Ci., elicere responsum L., Q. odgovor izsiliti, consilium Ci., quid agam Ci., verbosiores epistulas N.

2. occ. (z zaklinjanjem) priklicati: cum inferorum animas elicere soleas Ci., elicere Manes H., infernas umbras carminibus T., fulmina L., iovem caelo (iz nebes) O., aquas pluvias O. dež pričarati, numina Tib., Lucan., Sil., Stat.

3. pren. spraviti (spravljati) iz česa: elicere e terrae cavernis ferrum Ci. železo pridobivati, levi ictu cruorem T. storiti, da priteče kri; pesn.: ut hostium sanguis eliciatur suo Ci.; occ. ustvariti, storiti, vzbuditi (vzbujati): ad nervorum eliciendos sonos Ci., lapidum conflictu elicitur ignis Ci. se ukreše ogenj, terra elicit ex semine viriditatem Ci. zemlja ustvarja, undam supercilio tramitis elicere V. napeljati, iram regis elicere Cu. kralja razjeziti, misericordiam L.

entrée [ɑ̃tre] féminin vhod, vstop; vkorakanje; nastop; začetek, uvod, otvoritev; dohod, dostop, pristop; pripustitev (k izpitu); théâtre nastop; commerce vknjiženje; pluriel sprejem blaga ali denarja v določeni dobi; prva jed pri obedu po predjedi ali juhi; (= droits masculin pluriel d'entrée) entrées pluriel uvozna carina; (= prix masculin d'entrée) vstopnina; (= carte féminin d'entrée, billet masculin d'entrée) vstopnica; (entrée de serrure) luknja v ključavnici

à l'entrée de l'été ob nastopu, v začetku poletja
à l'entrée de la nuit ob znočitvi, stemnitvi
entrée d'air dovod, dostop zraka
entrée en charge, en fonctions, en service nastop službe, funkcij
entrée gratuite, de faveur prost, brezplačen vstop
entrée interdite prepovedan vstop
entrée libre prost vstop (commerce, neobvezno za nakup)
entrée dans le, au port prihod (ladje) v pristanišče
entrée en possession nastop lastništva, posesti
entrée en scène (théâtre) nastop na odru
entrée en séance otvoritev seje
entrée et sortie vstopno in izstopno potovanje
entrée en vigueur začetek veljavnosti
examen masculin d'entrée sprejemni izpit
permis masculin d'entrée dovoljenje za vstopno potovanje
visa masculin d'entrée vstopni vizum
avoir son entrée (théâtre) imeti prost vstop (dans v)
avoir ses entrées (auprés du ministre) imeti prost dostop (do ministra)
donner entrée peljati (dans v), dovoliti vstop (à quelqu'un komu)
faire son entrée (slovesno) vstopiti, priti v
faire son entrée dans le monde prvičpriti na kako družabno prireditev
faire son entrée en scène (théâtre) nastopiti na (gledališkem) odru
forcer l'entrée izsiliti vstop, vdreti v
solliciter, obtenir l'entrée d'une société, d'un club potegovati se za, dobiti vstop v kako društvo, v klub

excutiō -ere -cussī -cussum (ex in quatere)

I.

1. iztresti (iztresati), otresti (otresati) kaj, otresti se česa, iztresaje, otresaje odstraniti, s sebe vreči: formas litterarum in terram Ci., crinem flagrantem V., pulverem O., pulverem pedum Eccl., pulvis digitis excutiendus erit O., excutere iugum Cu., Plin. iun., vestem Petr. Od kod? z abl.: taurus excussit cervice securim V., hasta clipeo excussa V.; z de: ignem de crinibus O., pulverem de pedibus Eccl.; pren. otresti = vnemar pustiti (puščati), odpraviti, pregnati: excussis tuis vocibus Ci. ne zmenivši se za tvoj ugovor, Iuno excussa est pectore V., conceptum excute foedus V. otresi jarem … zveze, Chloë (Hloine ljubezenske spone) excutitur H., excutere metum de corde O., onus visceribus O. odpraviti, sensum alicui Cu. izgnati, febrem Plin., sitim Sen. ph., verecundiam Sen. ph., mentis intentio morā excutitur Q. preide.

2. occ.
a) iz (s) česa vreči, od česa vreči, pahniti, zagnati, iz (s) sebe vreči, izvreči, odvreči, izbi(ja)ti, v pass. izpasti, s česa pasti (padati): excutere aurigam (namreč z voza) V., excusso … aurigā Plin., excutitur magister V. pade ven, se zvrne, equus excussit equitem L., excutere lapide clavum Pl., oculum Pl., Cu., Suet., mihi misero cerebrum excutiunt tua dicta Pl., ut me excutiam atque egrediar domo Ter. da se poberem, procellae excusserunt imbrem Cu. so izbile dež iz oblakov = so izlile … Od kod? z abl.: mora rubetis O. trgati z … , cristas vertice V. zbi(ja)ti, radii manibus excussi V. iz rok padli, excussus curru V., Cu.; z dat.: Pelion Ossae excutere O. vreči s sebe Oso; z e(x): ancoram e nave L. sidro spustiti z ladje, usidrati se, poculum e manibus Pers.; pren. izgnati, odgnati, pregnati, spoditi: excutere Teucros vallo V., deum pectore V. božansko navdušenost otresti, cursu excuti V. zanesen biti, patriā excussus V., soporem excutere O. spanje pregnati, somnus excutit sibi se O. odpodi sam sebe, excussus somno O. prebudivši se, somno excutior V. zdramim se, valvarum strepitus lectis excussit utrumque H. je vzgnal, excussus propriis H. izgnan s svojega, aliquem sceptris excutere V. iz kraljestva izgnati, s prestola pahniti, excutere feras cubilibus Plin. iun., hostem oppidis et regionibus Fl.; pesn. v pomenu oropati koga česa: navis spoliata armis, excussa magistro V. brez krmarja.
b) iztisniti (iztiskati), izže(ma)ti, narediti: sudorem N., vomitum Pl., lacrimas Pl., Ter., ignis semina multa Lucr.; pren.: risum H. izsiliti, izvabiti.
c) nasum excutere (nos) usekniti (usekovati): Petr., nares impulso … spiritu (o)čistiti: Q.
č) voj. metati, lučati, degati, streljati: glandem L., glandes, telum O., tela T., fundis excussi lapides et sagittae Cu.
d) iztrga(va)ti, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): agnam dentibus (ore) lupi O.; pesn.: excutere fundo moenia Stat.= do dna porušiti; pren.: omnia ista studia nobis de manibus excutiuntur Ci., excutere somnum O., Senecam Q. iztrgati iz rok mladine = odstraniti iz običajnega čtiva.

— II.

1. (s)tresti (stresati), razpe(nja)ti, razpreti (razpirati): (leo) gaudet comantes excutiens cervice toros V., excutere caesariem O., comas Q., pennas, brachia O., lacertum O., Sen. ph., habenas O. nategniti, rudentīs V. razviti, razpeti, sese Plin. tresti se; occ.: (oblačilo) stresajoč preisk(ov)ati: pallium Pl., Ph., gremium Petr., stragulis … excussis Suet., a ianitore semper excussa, ne quid inferret cibi Plin.

2. pren. prebrska(va)ti, preizkusiti (preizkušati), izpraš(ev)ati, razisk(ov)ati, pregled(ov)ati, preteht(av)ati, preudariti (preudarjati): freta Tartareosque sinus O., bibliothecas, omne scriptorum genus Q., qui cotidie excutitur Sen. ph. ki se … prelistava, prebira (o Vergiliju), totum diem Sen. ph., rationes rerum publicarum, probationes Plin. iun., non excutio te, si quid forte ferri habuisti, non scrutor Ci., portitores non modo reges, sed etiam imperatores nostros excutiant Ci., excutere omnes eorum delicias, omnes ineptias Ci., unum quemque eorum Ci. zaslišati, illud excutiendum est, ut sciatur, quid sit carere Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi quae delata essent, excussissem Cu., illic quid aequum, hic quid aequius sit, excutitur Q.; brezos.: in quo (iudicio) de iure triumphandi … excussum est Val. Max. se je razsodilo; tudi izsledovati: muliebris pectoris scientiam Sen. rh. — Adj. pt. pf. excussus 3, adv. -ē

1. iztegnjen, tog: palma excussissima Petr., excusse remittere pilam Sen. ph. z iztegnjeno roko.

2. preizkušen, dobro preudarjen: consilium Val. Max.

Opomba: Sinkop. obl.: excussit = excusserit Pl.

exiger [ɛgziže] verbe transitif zahtevati; terjati; figuré potrebovati

exiger l'obéissance zahtevati pokorščino
ce travail exige beaucoup d'attention to delo terja mnogo pazljivosti
cette plante exige beaucoup d'eau ta rastlina potrebuje mnogo vode
exiger sous la contrainte izsiliti

gain¹ [gein]

1. prehodni glagol
dobiti, zaslužiti; pridobiti, zmagati, zavzeti, doseči

2. neprehodni glagol
izboljšati se, pridobivati pri vrednosti; (ura) prehitevati

to gain the day zmagati
to gain one's end doseči cilj
to gain one's feet pobrisati jo
to gain s.o.'s ear biti uslišan
to gain the upper hand zmagati
to gain strength okrepiti, ojačiti se
to gain by force izsiliti

in-exsuperābilis -e neprekoračljiv, neprehoden, neprestopen, nezmagljiv, nepremagljiv: Alpes, munimentum, ripa L., paludes inexsuperabilis altitudinis L., Macedonico bello inexsuperabilior saltus ad amnem Aoum fuit quam hic L.; metaf. nepremagljiv, nepresegljiv, neprekosljiv, nepresežen: vis fati L., inexsuperabilia haec erant L. v tem je bil neprekosljiv, plenus fiduciae inexsuperabilis Sen. ph., bonum Sen. ph.; subst. pl. n.: inexsuperabilibus vim afferre L. hoteti izsiliti kaj nemogočega, hoteti storiti kaj nemogočega.

issue¹ [ísju:, íšu:] samostalnik
odtok, izhod; izdaja (knjige, znamk); zvezek, številka (časopisa), naklada
ekonomija denarna emisija; posledica, rezultat, zaključek; potomec, potomci, rod, otrok, otroci; izdajanje (odredb)
ekonomija dohodek (od posestva)
pravno sporno vprašanje, predmet razprave, oporekanje, bistveno vprašanje
medicina izliv (krvi, gnoja)

at issue sporen
at issue with s.o. v sporu s kom
matter at issue sporna zadeva
point at issue sporna točka
issue of fact dejansko stanje stvari
issue of law izpodbijanje, oporekanje
to join issue with s.o. prepustiti rešitev sporne zadeve sodišču
to evade the issue izogniti se vprašanju
to take issue with s.o. prerekati se s kom, trditi nasprotno
the question raises the whole issue to vprašanje popolnoma spremeni
in the issue končno
to bring s.th. to a successful issue kaj uspešno izpeljati
to force an issue izsiliti odločitev
to die without issue umreti brez potomcev
free issue and entry prost prihod in vstop
to face the issue spoprijeti se z zadevo
to raise issue začeti vprašanje
to reach the issue poravnati spor
a vital issue problem bistvene važnosti
a side issue postranski problem
ekonomija issue of securities izdaja vrednostnih papirjev
ekonomija bank of issue emisijska banka
ekonomija issue of bill of exchange izdaja menice v promet

izsilj|evati (-ujem) izsiliti erpressen

izsiljeváti (-újem) imperf. glej izsiliti | izsiljevati

Kompromiß, Kompromiss, der, (Kompromisses, Kompromisse) kompromis; einen Kompromiß eingehen/schließen skleniti kompromis; einen Kompromiß abtrotzen izsiliti kompromis

levy² [lévi] prehodni glagol
vpoklicati v vojsko
ekonomija odmeriti davek (globo) (on)
pravno zaseči

to levy a distraint zarubiti
to levy blackmail on s.o. izsiljevati koga, izsiliti odkupnino
to levy war on (upon) stopiti v vojno
to levy on land obvdavčiti zemijo