Franja

sight¹ [sáit] samostalnik
vid
figurativno oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost
množina znamenitosti (of a town kakega mesta)
pogovorno nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje
fotografija iskalo
pogovorno masa, množina, kup
ameriško, sleng šansa

in sight v bližini, na dosegu, na dogledu
on sight na (prvi) pogied
at (first) sight na prvi pogled, brez priprave
out of sight iz vida, zunaj obzorja
within sight of v vidiku, v vidu
a (long) sight pogovorno (zelo) mnogo (of money denarja)
a sight for the gods prizor za bogove
a sight for sore eyes zelo prijeten prizor (pogled), privlačna oseba
sight unseen figurativno maček v žaklju; kupljen na slepo
bad (good) sight slab (dober) vid
the loss of sight izguba vida; oslepitev
long sight daljnovidnost
a long sight better daleč boljši
second sight figurativno preroški dar
payable at (on) sight plačljiv na pokaz
short (near) sight kratkovidnost
out of my sight! izgubi se mi izpred oči!
out of sight out of mind daleč od oči, daleč od srca
it is not right in my sight to ni prav po mojem mišljenju
it is a sight better than it was mnogo bolje je, kot je bilo
it was quite a sight! bil je to prizor za bogove!
to be in sight of videti
to catch sight of zagledati, ugledati (koga, kaj)
to come in sight pokazati se
it has cost him a sight of money to ga je veljalo kup denarja
to find favour in s.o.'s sight pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komu
to get sight of s.o. zagledati, opaziti koga
to get (to go) out of sight izginiti (iz vida)
to heave in sight pojavljati se, prikazovati se, postajati viden
to keep in sight imeti v vidu
to know by sight poznati po videzu
what a sight you look! kakšen pa si!, kot strašilo si videti!
to lose sight of izgubiti iz vida, ne več videti, figurativno pozabiti
to lose one's sight oslepeti
the letter was not meant for your sight pismo ni bilo namenjeno tebi
I should like it a jolly sight better stokrat rajši bi imel to
to make a sight of oneself smešno se obleči, osmešiti se
to play (to sing) at sight igrati na prvi pogled, brez priprave
to put out of sight skriti, ne posvečati pozornosti
to see the sights videti, ogledati si znamenitosti
I can't see (bear stand) the sight of him ne morem ga živega videti
to take a sight nameriti, ciljati; obrniti pogled
to take a sight at s.o. sleng osle pokazati komu

sotto

A) prep.

1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

B) avv.

1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi

3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se

C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje

Č) m invar. spodnji del

souffler [sufle] verbe intransitif pihati; puhati; dihati; sopsti, s težavo dihati, hropsti; oddahniti si; verbe transitif pihati (steklo); upihniti; napihniti; šepetati, prišepetavati, suflirati; figuré osupiti

souffler un acteur suflirati igralcu
souffler un ballon napihniti balon, (veliko) žogo
souffler une bougie upihniti svečo
souffler le feu podpihovati ogenj
souffler un emploi à quelqu'un prevzeti komu službo, dobiti službo na škodo koga drugega
il lui a soufflé sa maîtresse prevzel mu je ljubico
souffler quelque chose à quelqu'un komu kaj izpred nosa vzeti
souffler la discorde netiti neslogo
ne pas souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
souffler quelque chose à (l'oreille de) quelqu'un komu na uho kaj šepetati; skrivaj mu povedati
tu peux souffler dessus (familier) to si lahko za klobuk vtakneš
il croit qu'il va y arriver en soufflant dessus misli, da bo to z lahkoto dosegel, da je to lahko
souffler dans ses doigts pour les réchauffer pihati si v prste, da bi jih ogreli
observer, regarder d'où, de quel côté souffle le vent opazovati, kako se bodo razvijali dogodki
dès qu'il court un peu, il se met à souffler čim malo teče, že je ves zasopel
laisse-moi le temps pour souffler pusti mi, daj mi časa, da pridem do sape
nous avons été soufflés en apprenant son divorce zelo nas je osupilo, ko smo zvedeli za njegovo razvezo (ločitev)
souffler comme un bœuf, comme un cachatot, comme un phoque sopsti kot vol, kot kovaški meh

správiti (-im) | správljati (-am)

A) perf., imperf.

1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

2.
z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

3.
spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

4. spraviti ob far perdere:
spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
spraviti ob živce far impazzire
spraviti ob čast far perdere la reputazione

5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
spraviti seno immagazzinare il fieno

6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
spraviti dokumente mettere via i documenti
spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

7. riconciliare, rappacificare:
spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
spraviti na svet mettere alla luce, partorire
spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
spraviti otroke sistemare i figli
spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
spraviti v denar vendere
spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pog. spraviti vase mangiare
spraviti dol mandar giù
pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
spraviti v promet mettere in circolazione
spraviti v zagato mettere nei guai
spraviti v zmoto indurre in errore

B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. andarsene; andare:
spraviti se spat andare a letto
spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

2. spicciarsi:
hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

3. accingersi, mettersi a:
spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.

stand out neprehodni glagol
izstopiti; stran štrleti (o ušesih)
figurativno odlikovati se, biti posebno viden, pasti v oči; biti drugačen, razlikovati se (against od)
ne sodelovati, ne biti zraven, ne se udeležiti; vzdržati, ne popustiti; trdovratno se braniti (against proti)
upirati se; boriti se, potegniti se (for za)
stopiti v stran

stand out of my sight! izgini mi izpred oči!
stand out of my way! pojdi mi s poti, daj mi prostor!
prehodni glagol
prenašati, prenesti, pretrpeti; vztrajati (that da)

starejši mladoletnik stalna zveza
pravo (kdor je star 16 let ali več in je mlajši od 18 let) civilno pravo ▸ kiskorú, kazensko pravo ▸ fiatalkorú
V Dolenji vasi je starejši mladoletnik izpred gostilne ukradel motor in z njim poskušal pobegniti. ▸ Dolenja vas településen egy fiatalkorú fiú motorkerékpárt lopott a kocsma elől és megpróbált elmenekülni vele.

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

view¹ [vju:] samostalnik
videnje, gledanje; pogled, razgled, pregled; prizor
pravno ogled; vidik, ozir, stališče, mnenje, mišljenje, naziranje, nazor, sodba (on, of o)
namera, namen, nakana, smoter; načrt; upanje
fotografija posnetek, slika

in view of z ozirom na, gledé; pogovorno z namenom
in my view po mojem mnenju
on view razstavljen (za ogled), na ogled(u), na razstavi
on nearer view pri (p)ogledu bolj od blizu
with a view to (ali of) z namenom (da), nameravajoč, računajoč na; imajoč pred očmi, v načrtu
to the view odprto, odkrito, javno
in full view of prav pred očmi (koga)
view of life življenjski nazor
view of the mountains pogled na planine
aerial view slika iz letala (iz zraka)
bird's-eye view ptičja perspektiva
front view pogled spredaj
my end in view (is...) cilj, ki ga imam pred očmi, (je...)
no view of success nobenega upanja za uspeh
plain to the view dobro, jasno viden
point of view vidik, stališče, gledišče
private view zaseben ogled slik pred otvoritvijo za javnost
he did that with a view to promotion to je naredil, da bi napredoval
to fall in with (to meet) s.o.'s views strinjati se z namerami (željami) kake osebe
to form a view on s.th. ustvariti si mnenje o čem
to give a general view of s.th. dati splošen pregled o čem
I have other views for the winter imam druge načrte za zimo
to go out of view izgubiti se iz vida
I got a good view of the volcano dobro sem videl vulkan
to have in view imeti pred očmi (v načrtu, v vidu); imeti na umu, nameravati
I have it in view to nameravam
my window has a fine view of the street z mojega okna je lep pogled na ulico
to hold (to take, to keep) a view of s.th. imeti (svoje) mnenje o čem
to keep in view ne odvrniti oči (od), ne izgubiti izpred oči
to hold different views imeti različne poglede (naziranja)
to lose view of s.th. izgubiti kaj iz vida
this will meet my views to bo služilo mojemu namenu
to sell views of Paris prodajati razglednice, slike itd. Pariza
to take short views figurativno ne biti dalekoviden

vista ženski spol vid; oči; pogled, pregled, razgled; sodna obravnava, hišna preiskava; namera, cilj

vista de águila orlovske oči
vista cansada daljnovidnost
vista de una causa sodna razprava, (pred)preiskava
vista corta kratkovidnost
letra (giro) a la vista menica na pokaz
punto de vista vidik, stališče
a vista vpričo; glede; pri roki, v bližini; pod nadzorstvom; trg na pokaz
a la vista takoj, na pokaz
a vista de ojo(s) na lastne oči; očitno
a vista de pájaro z viška; z višine
a vista perdida, a pérdida de vista nedogledno
a primera vista na prvi pogled
a simple vista s prostim očesom, na oko
de vista dejansko, resnično
de mucha vista pozornost zbujajoč, efekten
en vista (de) glede, kar se tiče; zaradi; na vidiku; vpričo
en vista de ello v takih okolnostih
en vista de que vpričo tega, da; ker
¡hasta la vista! na svidenje!
apartar la vista (fig) obraz proč odvrniti
bajar la vista (fig) v tla gledati
cantar de vista peti brez priprave
clavar (ali poner) la vista en pogled upreti v
conocer de vista na videz poznati
desviar la vista stran pogledati
estar a la vista biti na vidiku; paziti, varovati se; v oči pasti, jasen biti
hacer la vista gorda (fig) eno oko zatisniti; delati se, kot da ne vidimo
irse de vista izginiti iz vida
se me va la vista miglja mi pred očmi
¡márchate de mi vista! izgini mi izpred oči!
perderse de vista (fig) biti zelo prebrisan
pasar la vista por la carta bežno prebrati pismo
saltar a la vista v oči pasti
tener vista dobro izgledati, se prilegati
torcer la vista (fig) oči zavijati
vistas pl razgled
a ojos vistas očitno, vidno; vedno bolj

vúći vúćēm, vel. vúci, vúcijāh vúcijāše, vúkoh vȗče, vûkao vúkla, vúčen -a
I.
1. vleči: vući kola, koga za rukav, koga za nos; ljubav ga je vukla k njoj; dijete dobro vuče; vući crtu; vući vodu iz bunara, mač iz korica, čavao, ekser iz daske
2. vući sebi vleči na svojo stran; vući noge vleči noge, težko hoditi; vući vodu na svoj mlin; vući koga za jezik; vući korist iz čega imeti korist iz česa; vući lance, okove biti v ječi; vući rep za sobom imeti madež na svojem imenu
II. vući se
1. vleči se: haljina se vuče po zemlji, po podu; lanac Karavanki vuče se duž sjeverne granice
2. vlačiti se: vući se poslije, posle bolesti; što se vučeš s onom bitangom
3. dajati se: što se vučeš s tim čovekom po novinama, po sudu
4. vuci mi se ispred očiju poberi se mi izpred oči; vući se klipka s kim kosati se s kom

vzéti prendre ; (sprejeti) recevoir, accepter ; (odvzeti) ôter, enlever, retirer

vzeti iz tirer de, prélever sur
vzeti nase assumer quelque chose, prendre quelque chose sur soi, endosser quelque chose, se charger de quelque chose
vzeti s seboj prendre avec soi, emmener, emporter
vzeti narazen défaire, démonter, décomposer
vzeti nazaj reprendre, retirer, rétracter, se dédire de, se désister de
vzeti si čas prendre son temps
vzeti dopust prendre un congé
konec vzeti périr, succomber
vzeti mero prendre la mesure de
vzeti koga v službo engager quelqu'un, prendre quelqu'un à son service
vzeti s silo prendre quelque chose de force
vzeti si kaj k srcu prendre quelque chose à cœur
vzeti za svojega adopter (un enfant)
vzeti za zlo prendre en mauvaise part
vzeti kaj na znanje prendre connaissance (ali note, acte) de quelque chose
vzeti za ženo, za moža épouser quelqu'un, se marier avec quelqu'un
vzeti slovo prendre congé
izpred nosa kaj vzeti (familiarno) chiper (ali souffler) quelque chose au nez (ali à la barbe) de quelqu'un
vzemimo, da… admettons que…, supposons que…, à supposer que…
resno (tragično) vzeti prendre au sérieux (au tragique)
kakor se vzame c'est selon, ça dépend
za zgled si vzeti koga prendre quelqu'un pour modèle, prendre modèle sur quelqu'un, se modeler sur quelqu'un
življenje si vzeti se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours

zgubíti perdre

zgubiti pogum (potrpljenje) perdre courage (patience)
zgubiti izpred oči perdre de vue
zgubiti se se perdre, disparaître, s'égarer, s'effacer
zgubiti se v podrobnostih se perdre (ali se noyer) dans les détails

žálost (-i) f

1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale

3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol

ἀμελέω (ἀμελής) puščam v nemar, ne brigam se za kaj, zanemarjam, ne oskrbujem τινός; opuščam, ne storim česa (z inf.) τοῦ ὀργίζεσθαι ne jezim se več; z nikalnico: dobro pazim, ne izgubim izpred oči; pt. pf. ἠμελημένος navaden, preprost človek; adv. ἠμελημένως ἔχω sem (zanemarjen) slabo oblečen.

ἀπο-κρύπτω 1. act. a) skrivam, po-, zakrivam, zatemnevam (solnce) τινί, τί; b) τινά τι zatajim, prikrivam komu kaj; c) γῆν, τινά izgubim izpred oči. 2. med. a) skrivam se, τινά pred kom; b) zatajim, prikrijem komu kaj τινά τι; c) skrijem koga (τινά) za se, skrbno skrivam.

ἀφανίζω 1. act. a) storim nevidno, spravljam izpred oči, zatemnim ἥλιον, odtegnem očem, zatrem, uničim, razrušim, umorim, παῖδας καὶ γυναῖκας odvedem v suženjstvo; b) zatajim, zamolčim, ἄχος premagam, pozabim; NT grdim, razjedam. 2. pass. ginem, poginjam, minevam, izginjam.

γίγνομαι d. m. [Et. iz g'enē, g'eno; lat. gigno, nātus iz gnatus, nāscor, nem. Kind, Knabe; gršk. še κασί-γνητος, γνωτός, γνήσιος, γόνος. – Obl. fut. γενήσομαι, aor. ἐγενόμην, pf. γεγένημαι, γέγονα; ep. aor. 3 sg. γέντο, iter. γενέ-σκετο, pf. 3 pl. γεγάᾱσι, inf. γεγάμεν, pt. γεγαώς, ῶτος, υῖα, plpf. 3 du. γεγάτην; poet. pf. pt. γεγώς, ῶσα, gen. ῶτος; NT aor. ἐγενήθην; ion. γίνομαι] I. postanem, nastanem 1. rodim se; ἐκ, παρά, ἀπό τινος: rodim se komu, izviram od koga; εἴκοσιν ἔτη γεγονώς 20 let star; pf. pogosto s prez. pomenom εὖ, καλῶς; sem plemenitega rodu. 2. o stvareh: nastanem, sem, nastopim ἄνεμος, dogodim se, pripetim se, zgodim se, rastem, vršim se μάχη, ἀγορή, πόλεμος; τὰ γιγνόμενα ἐν ἀγρῷ pridelek, dobitek; o dohodkih in denarju: do-, prihajam, dotekam, καρποὶ οἱ ἐκ τῶν ζῴων γιγνόμενοι dohodki od živine, τὸ γιγνόμενον dohodek, dobiček, izkupilo, zaslužek, prejemek, τὰ γεγενημένα, τὰ γιγνόμενα dogodki, preteklost, resnica; λέγω τὰ γιγνόμενα povem resnico; τὸ γενησόμενον uspeh; γίγνεταί τινι (z inf. ὡς, ὅτι) mogoče je (komu); o času: pridem, minem, potečem; ἐν ταῖς γιγνομέναις ἡμέραις v dneh, ki so bili k temu potrebni (sledeče dni); o številu: znesem, znašam, οἱ γενόμενοι δασμοί došli davki, dac; ἀριθμὸς γεγονώς skupno število; πλείους ἐγίγνοντο tvorili so večino; ἐγένοντο οἱ σύμπαντες vseh skupaj je bilo. II. pridem v kako stanje, sem, postanem kaj 1. s subst. in adi.: δηίοισι χάρμα; πάντα izpreminjam se v vse mogoče stvari; παντοῖος na vso moč si prizadevam; ἐγένοντο ἄνδρες ἀγαθοί izkazali so se kot vrli možje; τὰ ἱερὰ οὐ γίγνεται žrtve so neugodne, εὖ γίγνεται se srečno izvrše, so ugodne; τὴν ἡλικίην pridem v moško dobo. – Pomni zlasti zveze s subst. κλοπεύς, κωλυτής, κτείνας γίγνομαι itd. = κλέπτω, κωλύω, κτείνω itd. 2. z adverbi: εὖ (κακῶς) γίγνεται po volji, srečno (slabo) se mi izvrši kaj, se izteče, srečno se razvija (moj položaj), ἐγγύς pridem blizu, ἡ μάχη οὕτως ἐγένετο se je tako izvršila, ἄνω γίγνομαι pridem gori (ἐκεῖ tja, ὄπισθεν za hrbet, πέραν na ono stran); τρίχα ali τριχῇ γίγνομαι razdelim se v tri dele; δίχα γίγνομαι razdelim se v dva dela, ločim se. 3. z zavisnimi skloni: a) gen. νίκη γίγνεταί τινος pripade komu; γίγνομαί τινος pridem pod koga (v njegovo oblast); ἐμαυτοῦ (ἐν ἐμαυτῷ) γίγνομαι pridem k sebi, do zavesti, zavem se, ohrabrim se, pomirim se; τῶν δικαστῶν postanem (sem) sodnik; ἐλπίδος μεγάλης trdno se nadejam; b) z dat. τινί pripade mi kaj v delež, τιμωρίη μοι γίγνεται trpim kazen; γίγνομαί τινι pridem komu v roke; c) z acc. ἐμὲ χρεὼ γίγνεται potrebujem česa. 4. s predlogi: ἀπό τινος pridem od (dovršenega dela), vrnem se, ἀπὸ δείπνου pridem od obeda, odobedoval sem; διά τινος peljem skozi ὁδός, δι' ἔχθρας sprem se s kom, δι' ὀργῆς τινί razsrdim se nad kom; εἰς Λακεδαίμονα odidem v L.; ἔν τινι pridem kam, sem med ljudmi, ἐν πολέμῳ nahajam se v vojski, ἐν ἐμαυτῷ gl. 3 a; ἐν ποιήσει pečam, bavim se s čim, ἐν πείρᾳ občujem s kom, ἐξ ἀνθρώπων umrjem, ἐξ ὀφθαλμῶν izginem izpred oči; ἐπὶ τοῦ ὄρους pridem na goro; ἐπί τινι pridem komu v pest, (pod njegovo oblast), postanem odvisen od koga (ἐπὶ βασιλεῖ); κατά τι pridem kam; μετά τινος prestopim h komu; παρά τι opiram, naslanjam se na kaj; περί τι bavim se s čim, περί τινα pridem v bližino koga; πρός τινι lotim se česa, dospem kam; σύν τινι pridružim se komu; ὑπέρ τινος sem nad kom; ὑπό τινι pridem pod oblast koga.

ἐξ-ώπιος 2 (ὤφ) poet. izpred oči, oddaljen od, proč, δωμάτων zunaj pred hišo.

ὀφθαλμός, ὁ [Et. iz ὀπσ-θαλμος; ὀπς iz oqw(e)s, oko, gl. ὄσσε; – θαλμός gl. θάλαμος] 1. oko, obraz, ἐν ὀφθαλμοῖς ἔχω imam pred očmi, ne izpustim izpred oči (= ὀφθαλμὸν ἔχω εἴς τινα); ἐς ὀφθαλμοὺς λέγω povem v obraz. 2. pren. a) oko, ljubimec; b) βασιλέως tajni svetovalci perzijskega kralja; c) tolažba, dika, pomoč.

ὑπο-λαμβάνω (gl. λαμβάνω) 1. spodaj primem (zgrabim), primem pod pazduho, podpiram αὐλητρίς, jemljem na hrbet, naprtim si τινά; τινὰ ἀπὸ τῶν ὀφθαλμῶν jemljem izpred oči NT; pren. a) sprejemam gostoljubno, jemljem v varstvo (v svoje okrilje) τοὺς φεύγοντας; b) (sovražno) napadam, popadem, zgrabim; αὐτά obdolžim radi tega; c) primem, ulovim ναῦς; d) skrivaj (od)jemljem, odtegujem, izmikam ὅπλα, izneverim ναύτας; δῆμον izkušam pridobiti; e) pren. napadem, zalotim, popadem χειμών, μανία, λοιμός, νόσος, δυσχωρία ὑπέλαβε αὐτούς prišli so v težaven kraj. 2. a) (po)primem za besedo, sežem v besedo, prekinem koga v govoru λόγον, μεταξύ, odgovorim, odvrnem; b) sprejmem predlog λόγον, menim NT, mislim, slutim; smatram, imam za kaj ἔρωτά τι; c) umem, razumem ὀρθῶς. 3. sledim, nastopam, ναυμαχίη ὑπολαβοῦσα sledeča pomorska bitka, λοιμὸς ὑπολαβών temu sledeča kuga.