Franja

abonado moški spol abonent, naročnik

lista de abonados telefonski imenik

annuaire [anɥɛr] masculin letnik, letni pregled; seznam

annuaire téléphonique, des téléphones (letni) telefonski imenik
relever des adresses dans l'Annuaire téléphonique vzeti, dobiti naslove iz telefonskega imenika
annuaire du commerce trgovinski (letni) adresar

āscrīptīcius 3 (āscrībere) (na novo) vpisan ali zapisan (v imenik državljanov, vojakov, naselnikov): novi et ascipticii cives Ci., ascripticii (milites) P. F. prek števila vpisani (prim. āscrībō 2. c.), ascripticii servi (coloni, agricolae) ali ascripticiae codicionis servi Cod. I. nekakšni poljski sužnji, ki so z zemljiščem vred prehajali v last vsakemu dobitniku zemljišča.

cárte cărţi f

1. knjiga
□ carte de telefoane telefonski imenik

2.
□ carte de vizită vizitka

3.
□ carte de joc (igralna) karta
□ a juca cărţi kartati

censo moški spol ljudsko štetje; ocenitev premoženja; hišna najemnina; davek

censo electoral volilni imenik
ser un censo (perpetuo) biti večen vir izdatkov

cēnsus -ūs, m (cēnsēre)

1. štetje: eorum,... censu habito,... repertus est numerus milium C et X C.

2. occ. cenitev imetja, štetje prebivalstva, popis državljanov v Rimu; pod cenz. nadzorstvom vsako peto leto na Marsovem polju v „mestni hiši“ (villa publica). Vsak državljan je moral pod prisego prijaviti osebne podatke o sebi in svoji rodbini ter svoje premoženje (zemljišča, denar in sužnje). Na podlagi teh podatkov je cenz. določil davek in odkazal državljanu mesto v eni izmed 35 občin (tribus): eo anno census actus est L. je bil popis prebivalstva, census, qui isto praetore (na Siciliji) sunt habiti Ci., censum instituere L. ali facere Gell., censum censere (staro besedilo): legem censui censendo dicere L. z zakonom določiti cenitev ali ljudsko štetje, sintne praedia censui censenda Ci. Od tod pogosto v pomenu napoved: censum accipere L., res ipsa illum censum repudiaret Ci., censum augere, extenuare Ci., censum deferre ali profiteri T. izpovedati, censum emendare Icti. naknadno izpovedati.

3. met.
a) cenitveni zapis, davčni popis, popis državljanov, tudi zemljiška knjiga, kataster: cum Gracchum censu prohibuisset Ci., non inrepsisse in censum dicitur Ci., censu excludere L. prepovedati sprejem v imenik državljanov, in censum referre L., Fl., Ulp. (Dig.)
b) pri cenitvi napovedano premoženje, imetje, lastnina: homo sine honore, sine censu Ci., homo tenui censu H., dives antiquo censu H., c. privatus H. zasebna last, dat census honores O. demittere censum in viscera (pognati po grlu) O., C milium aeris aut maior census L., census equestris (= 400000 sestercev) Suet., c. senatorius (= 800000 sestercev) Suet. inops censu Ps.-Q., c. mobilis Amm. premično blago, censūs capere (zarubiti) Pl.
c) od cenitve odvisen lastninski davek: sine censu Cod. I.

electoral [iléktərəl] pridevnik (electorally prislov)
volivski

ameriško electoral college ožji volivci prezidenta posamezne države
electoral committee volilna komisija
electoral register (ali roll) volilni imenik

ephēbus -ī, m (gr. ἔφηβος) mladenič (poseb. grški) v starosti od 16 do 20 let. Ko so grški mladeniči dosegli 18. leto, so jih vpisali v občinsko knjigo in s tem razglasili za polnoletne. Od 18. do 20. leta so služili kot vojaki na meji, potem so bili sprejeti v imenik volivcev in tako postali pravi državljani: Varr. fr., Petr., Iuv., Stat., Suet., exire ex ephebis Pl., excedere ex ephebis Ter., e gregibus epheborum Ci., postquam ephebus est factus N., amans ephebus H.

guida

A) f

1. vodstvo, vodenje (tudi pren.):
studiare sotto la guida di eccellenti maestri študirati pod vodstvom odličnih učiteljev
prendere lezioni di guida avto učiti se vožnje
posto di guida avto voznikov sedež

2. avto volan:
guida a destra, a sinistra volan na desni, na levi

3. vodnik, vodič, priročnik:
guida alla pittura slikarski priročnik
guida alla Toscana vodnik po Toskani
guida di Roma vodnik po Rimu
guida Baedeker bedeker
guida telefonica telefonski imenik

4. vodnik, vodič (oseba):
fare da guida a qcn. biti komu za vodnika
avere una guida esperta imeti veščega vodnika
guida autorizzata pooblaščeni vodnik
guida alpina planinski vodnik

5. pren. voditelj, učitelj:
il popolo riconosceva in lui la sua guida ljudstvo je v njem videlo svojega učitelja

6. tehn. vodilo:
guida di un'imposta oknično vodilo

7. tekač, podolgovata preproga:
distendere una guida di velluto rosso razgrniti rdeč žametni tekač

8. pl. uzde

B) agg. vodilen:
partito guida vodilna stranka

initiō -āre -āvī -ātum (initium pravzaprav pomeni „pristop dovoljevati“)

1. zače(nja)ti: Tert., iurgium initiatum Cod. I.

2.
a) uvesti (uvajati) koga v tajno bogoslužje (poseb. boginje Cerere), sprejeti, posvetiti ga za soudeleženca tajnega bogoslužja: Arn., Suet., Tert., initientur eo ritu Cereri, quo … Ci., Bacchis eum se initiaturum esse L. bakhanalij, es initiatus quae tradantur mysteriis Ci., sica … initiata sacris ac devota Ci. pri tajnem bogoslužju (v misterijah) posvečeno, aliquem magicis cenis Plin., sacris Q., sacrorum solemnibus Iust., mysticis disciplinis Amm., turbae sacris divinis initiatae Ap.; metaf.: puerum Ter. vpisati v državljanski imenik, munditiis i. Pl. za snažnost skrbeti, studiis Q. ali aliis litteris initiari Plin. iun. posvetiti (posvečevati) se.
b) v cerkveni lat. = krstiti: corpus Domini Tert.

krajevn|i [é] (-a, -o) örtlich; Orts-, Lokal- (oddajnik der Ortssender, promet der Ortsverkehr, čas die Ortszeit, dodatek der Ortszuschlag, imenik das Ortsverzeichnis, vektor matematika der Ortsvektor, časopis die Lokalzeitung, das Lokalblatt, telefonski pogovor das Ortsgespräch, potres das Ortsbeben, oblast die Ortsbehörde, die Ortsobrigkeit, obvoznica die Ortsumgehung, sekcija die Ortsgruppe, tabla die Ortstafel, klima das Ortsklima, pristojnost die Ortszuständigkeit, skupnost die Ortsgemeinschaft, uprava die Lokalverwaltung, Ortsverwaltung, ime der Ortsname, društvo der Ortsverein, načrtovanje die Ortsplanung, omrežje das Ortsnetz, podnebje das Ortsklima, prebivalstvo die Ortsbevölkerung)

legō -ere, lēgī, lēctum (prim. gr. λέγω govorim, pravim, rečem, λόγος in λέξις govor, lat. legiō, ēlegāns, legulus)

1. brati = nab(i)rati, ob(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati, tudi (u)trgati: oleam Ca., oleam digitis nudis Varr., vinum Varr. ali uvas Col., l. flores in calathos O., flores et … fraga V., flores Ap., serta (cvet(l)ice v venec) V., māla ex arbore V., poma ab arboribus Tib., fructum sub arbore L., non erat apta legi (sc. ficus) O., l. spolia caesorum L., ossa (sc. sežganega mrliča) Ci., V., Sen. ph., Q. (8, 5, 21 v besedni igri), Suet., Lact., enako tudi reliquias l. Suet., in veste floccos Cels. (o vročičnih ljudeh); pesn.: l. vela V. zviti (sneti), ancoras Sen. tr. dvigniti, funem Val. Fl. ali lina Ven. odičnico zvi(ja)ti, navi(ja)ti, fila O. (o Tezeju) zmotati, zviti, toda: extremaque Lauso Parcae fila legunt V. predejo zadnjo nit, l. stamen Pr. navi(ja)ti v klobčič, ore extremum halitum l. V. poljubljajoč prestreči zadnji dih (umirajočega), l. alicui capillos Cu. (iz)puliti; occ.
a) vzeti (jemati), izločiti (izločati), odstraniti (odstranjevati) kosti ali kostni drobir (kostne okruške) iz česa: ossa vivis Sen. ph., in capite lecta ossa Sen. ph., lecta in capite cuiusdam ossa Q., lecta e vulneribus ossa Q.
b) tatinsko zb(i)rati = (u)krasti: omnia viscatis manibus Luc. fr., sacrum Corn., sacra divum H. bogovom posvečene stvari (prim. sacrilegium, sacrilegus).

2. izb(i)rati, odb(i)rati, (iz)voliti: iudices Ci., aliquem in iudices Gell., aliquem in senatum Ci. ali in patres L. sprejeti koga v senat (starešinstvo), l. nubendi condiciones Ci., pedites viritim legerat N., l. milites L. ali militem Sen. ph. nab(i)rati, tako tudi: in supplementum milites Cu., supplementum in alias (sc. legiones) L., viros ad bella O., tirones Eutr., legit virum vir V. vsak si izbere svojega nasprotnika za dvoboj (v dvoboju), geminasque legit de classe biremīs V., l. soceros V., sibi domum, summāque locum sibi legit in arce, l. tempus O., dictatorem, magistrum equitum L., flaminem Dialem in locum alicuius defuncti T. Od tod pt. pf. lēcta z inf.: custos lecta sacrum iustae Veneri occultare pudorem Stat.

3. brati (tj. z očmi in umom „pobirati“ črke in besede), čitati zase, tiho: legere dictum, quod legantur ab oculis litterae Varr., l. epistulam Ci. ep., libros Ci., Vitr., Plin. iun., librum ab oculo (brez spotike) legit Petr., haec scripta legi Ci., ut scriptum legimus apud Platonem Ci. kakor beremo (pisano) pri Platonu, cum relatum legent, quis musicam docuerit Epaminondam N., dumque legar, mecum pariter tua fama legetur O., in toto plurimus orbe legor O., l. antiquos studiosius Ci., philosophorum quoque consultorumque opiniones … velimus legere Q., Hortensiae filiae oratio … legitur Q., Horatius fere solus legi dignus Q., de tabella legit Ap. z lista; z ACI: legi apud Clitomachum … A. Albinum … iocantem dixisse Carneadi … Ci., scriptum legimus Gallos in venatibus tingere sagittas elleboro Gell.; v pass. z NCI: gryphes aurum iugiter leguntur effodere Cass.; abs.: legendi usus Lact., Macr. branje, legendi studio promptus Aur. ljubitelj branja, navdušen bralec; od tod subst.
a) pt. pr. legēns -entis, m bralec, čitalec: precor, ut vivant et non ignava legentem otia delectent O.; pogosteje v pl.: Petr., Plin., Q., legentium plerisque haud dubito quin primae origines proximaque originibus minus praebitura voluptatis sint L., clari ducum exitus retinent ac redintegrant legentium animum T.
b) pt. fut. lēctūrus -ī, m (bodoči) bralec: Amm.

4. occ.
a) brati, čitati na glas ali drugim, preb(i)rati, predavati: cum ei (mu) libri dies noctesque legerentur Ci., l. volumen suum Ci., alicui epistulam Ci., quem arripuit, tenet occiditque legendo H., l. alicui librum Plin. iun., orationes Plin. iun., ut carmina … legendo commentandoque etiam ceteris nota fecerent Suet., toda legere Lucilii satyras apud aliquem Suet. poslušati pri kom predavanje o Lucilijevih satirah; poseb. senatum legere Ci., L. (o cenzorju) prebrati senatorski imenik (prim. lēctiō II. 2., occ.); od tod: princeps in senatu lectus est L. bil je prebran prvi.
b) oko (pogled) vreči (metati) na kaj, pogled(ov)ati, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: tumultum capit, unde omnes … possit adversos legere V.
c) vestigia (alicuius) l. V., Val. Fl. ali legere vestigia gressu O. držati se sledi, iti po sledi, stopinje ubirati za kom; iz tega pesn. rekla se je razvil krajevni pomen:
d) kaj preiti, prehoditi (prehajati), preteči (pretekati), prečkati, prehite(va)ti, prebloditi: saltūs O., tortos orbes (zavite poti), caelum Sen. tr.; tudi = prejadrati, jadrati po: pontum V., aequor O. ali jadrati mimo kakega kraja: oram aequoris, litora Epiri V., oram Asiae, navibus oram Italiae L., Capreas promontoriumque Minervae O., terram Suet., rursus terram Cu.; metaf.: primi lege litoris oram V. drži se najbližjega (najbližje obale), ne pojdi (zaidi) predaleč.

5. z ušesi pobirati = prisluhniti (prisluškovati) čemu: huc concedam, unde horum sermonem legam Pl. — Od tod adj. pt. pf. lēctus 3

1. izbran: pueri verba Ci., verbis lectissimis dicere Ci., mactant lectas de more bidentīs V., quocumque lectum nomine Massicum (= lectas uvas vini Massici) servas H. iz izbranega grozdja zmaščeno (iztisnjeno), viginti lectis equitum comitatus V.

2. izboren, izvrsten, odličen: argentum Ter. dobro, polne teže, polnovredno, quinque argenti lectae … minae Pl., adulescens Ci., lectis atque illustribus utatur Ci., ut neque vir melior neque femina lectior in terris sit Ci., tu uxorem habere lectissimam maxime vis Ci., lectissimus atque ornatissimus adulescens Ci., iuvenum lectissime Stat. — Adv. lēctē izbrano, izborno, izvrstno: Varr.

Libitīna -ae, f Libitína,

1. staroitalska mrliška boginja. V njenem svetišču so hranili mrtvaški oder (skolke) in druge pogrebne potrebščine ter pisali imenik umrlih; tam so tudi najemali pogrebnike in vse drugo pogrebno osebje: quod Libitina sacravit H. kar je umrlo, quaestus Libitinae acerbae H., funera in rationem Libitinae venerunt Suet. so jih zapisali.

2. meton.
a) smrt: multaque pars mei vitabit Libitinam H. bo ušel smrti, si Libitinam evaserit aeger Iuv.
b) pogrebni (mrliški) pripomočki, pogrebna (mrliška) oprava: pestilentia … tanta erat, ut Libitina tunc vix sufficeret L. da je bilo takrat le stežka mogoče pokopati vse (mrliče), ne liberorum (svobodnjakov) quidem funeribus Libitina sufficiebat L.; poseb. mrtvaški oder (skolke) ali grmada: ut … arma vero et Libitina totusque unius diei apparatus … esset e sucino Plin., dum levis arsura struitur Libitina papyro Mart.
c) pogrebna služba, pogrebništvo, pogrebno (mrliško) oskrbništvo: Libitinam exercere Val. Max.
d) pogreb, (pogrebni) sprevod: Amm. — Od tod adj. Libitīnēnsis -e libitínski: porta Lamp. menda vrata v amfiteatru, skozi katera so odnašali ubite gladiatorje.

lista ženski spol trak; proga; seznam, lista

lista de abonados al teléfono telefonski imenik
lista de bajas (voj) seznam izgub
lista de correos poštno ležeče
lista de platos jedilni list, jedilnik
lista de precios cenik
lista de socios seznam članov
lista de sorteo seznam dobitnikov (izžrebancev)
en lista poštno ležeč (pismo)
pasar lista dati krožiti preenčno listo, klicati (po imenih) navzoče
paño a listas progasto blago

nomenclatore

A) m (f -trice) nomenklator

B) agg. (f -trice)
libro, registro nomenclatore imenik, seznam, register imen; nomenklator

nominativo imenski

lista nominativa imenski seznam, imenik
nominativo m imenovalnik
especificar nominativamente imenoma navesti

nota -ae, f (prim. nōscō) vidno znamenje, po katerem lahko kaj spoznamo, torej

1. znak, znamenje, obeležba: Col., Sen. ph., Sen. tr., si signa et notas ostenderem locorum Ci., instruit etiam secretis notis, per quas haud dubie agnoscerent sua mandata esse L., sive puer furens impressit memorem dente labris notam H., in collo figere dente notas Tib., tacitam mensae duxit in orbe notam O., foliisque notas et nomina mandat V. znamenja in besede, confuderat oris exsanguis notas pallor Cu., nota alias significat signum Fest.; metaf. znak, znamenje, priznák, razlikovalni znak, razpoznavni znak: cuiusque generis dicendi nota Ci., notae argumentorum Ci., notae facinorum Ci., notae ac vestigia scelerum Ci., nunc pinnā veras, nunc datis ore notas O., ille Numantina traxit ab urbe notam O. značilni priimek, častni priimek (sc. Numantīnus), ne qua novi initi consilii daretur nota Cu., cygni vox notam dederat Mel., mihi quoque impendere idem exitium certis quibusdam notis augurabar Plin. iun., recentibus adhuc lasciviae notis Suet.

2. occ.
a) litterarum notae pismenke, črke: Petr., qui sonos vocis … paucis litterarum notis terminavit Ci.; notae librariorum ločila: Ci.; pesn. meton. notae pismo, list, napis: inspicit acceptas hostis ab hoste notas O., accipiat missas apta ministra notas O., grandibus in tituli (po drugih tumuli) marmore caede notis O., incisa notis marmora publicis H., notarum textus obelisco incisus Amm.
b) notae tajnopis, znakovna pisava, tajna pisava, šifrirana pisava: Gell. (17, 9), quotiens autem (sc. Augustus) per notas scribit, B pro A, C pro B … ponit Suet.
c) notae hitropisna (brzopisna, tahigrafska, stenografska) znamenja, kratice, ki so jih uporabljali nam. črk in besed: verborum notae Sen. ph., comperi notis quoque excipere (pisati za kom) velocissime solitum (sc. esse Titum) Suet., praetulit titulum … significantem … celeriter confecti (sc. belli) notam Suet. z malo potezami naznanjajoč hitro končano vojno, notis excepit, quae responderat Gallus Amm., notae Tironis Isid.
d) nota v glasbi, „sekirica“: musicis notis cantica excipere Q.
e) znamenje na kaki stvari α) (na telesu) pega, lisa, znamenje, proga: caeruleae cui terga notae maculosus et auro squamam incendebat fulgor V., vitulus … quā notam duxit (ima) niveus videri H.; poseb. prirojeno znamenje, materino znamenje: dispersae per pectus atque alvum notae genetivae Suet., filii nepotesque eius anchoram in femore veluti notam generis naturalem habuere Iust., notae genitales Amm. β) vbodeno ali vžgano znamenje, tetovaža, žig: barbarum … conpunctum notis Thraeciis … iubebat anteire Ci. tetoviranega po tračansko, (sc. vitulis) notas et nomina gentis inurunt V., deformatos prius stigmatum notis … ad bestias condemnavit Suet. ožigosane, nota dorsualis Ap. (konju) na hrbet vžgano znamenje, nobiles vero latis fucatis et densioribus notis Amm.; metaf. sramotno znamenje, sramoten madež, vžgano znamenje, sramoten žig, sramota: homo omnibus notis turpitudinis insignis Ci., quae nota domesticae turpitudinis non inusta vitae tuae est? Ci., haec inusta est a te … mortuo Caesari nota ad ignominiam sempiternam Ci., o turpem notam, temporum nomen illorum! Ci. γ) znamka ali napis, etiketa na vinskem sodu ali sodu medu (medniku), s katero se zaznamuje kakovost (vrsta) vsebine; od tod meton. kakovost, vrsta: interior nota Falerni H. boljša vrsta falernca, Chio nota Falerni commixta H., vini nota optima Col., mel secundae notae Col.; metaf. sploh kakovost, vrsta: Col., Petr., aliquem de meliore nota commendare Curio in Ci. ep. z boljše strani, quivis de meliore nota Cat., beneficia ex vulgari nota Sen. ph. navadne vrste, nos ex illa prima nota non sumus Sen. ph., alia deinceps huius notae Sen. ph. in več takšnega. δ) znamenje, znak na novcih, kov, vtisnjen znak, podoba: nummi omnis notae Suet., n. nummaria Aur.; metaf.: nomen signatum praesente nota H. ki ima znak (pečat) sedanjosti, patefacere interiorem animi notam Suet. mišljenje.
f) znamenje, zabeležba v knjigi, ki izraža bralčevo zadovoljstvo ali nezadovoljstvo s tem mestom, opazka ob robu, opomba, zabeležka, zapisek: qui non notam apponas ad malum versum, sed … Ci., mittam itaque ipsos tibi libros et ne multum operae inpendas, dum passim profutura sectaris, inponam notas, ut ad ipsa protinus, quae probo et miror, accedas Sen. ph. (Epist. 6, 5); meton. pojasnjujoča opomba, zapisek, (za)beležka: Dig.
g) (za)beležka, zaznamek, opazka, ki si jo je zapisal cenzor o življenju in vedenju posameznika ter jo podal ustno ali zapisal v imenik državljanov; od tod tudi cenzorski ukor in (iz njega izvirajoče) zmanjšanje časti, prikrajšanje za čast, ponižanje, degradacija: is censoriae severitatis notā non inuretur? Ci., patrum memoriā institutum fertur, ut censores motis senatu adscriberent notas L., additumque tam meritae censoriae notae triste senatus consultum, ut … L., ignominiosis notas … dempsit Suet., cum … dempsisset cuidam appositam notam Suet.; pren.: nunc in amore tuo cogor habere notam Pr. trpeti ponižanje, padati; metaf. sploh ponižanje, osramotitev, osramočenje, sramoten madež, sramota: foedissimas turpitudinis notas subire Ci., adiectae mortuo notae sunt L., quod ad notam ignominiamque Philippi pertineret L., districtus minimā nec tamen ille notā O. niti najmanjša graja, dictus Sceleratus ab illa vicus et aeternā res ea pressa notā O. z večno sramoto, a quo repulsus tristem sustinuit notam Ph., hanc ferat virtus notam Sen. tr., adlevatae notae T., notam quasi censoriam alicui inurere Plin. iun., famosi iudicii nota Suet., ob notam materni pudoris Iust., notae aliquem eximere Gell., notā laborare Dig., super veterem segnitiae notam Cl.
h) (z roko, z očmi) dano znamenje, namig, mig(ljaj): nam dantem sibi signa maritum prima videt redditque notas O., acceptas tu quoque redde notas O.

onomastique [ɔnɔmastik] adjectif onomastičen, imenski; féminin onomastika

index masculin onomastique imenik lastnih imen

per-legō (tudi pel-legō) -ere -lēgī -lēctum (per in legere)

1. natančno pregled(ov)ati, skrbno opazovati, skrbno motriti: benefacta maiorum Ca., omnia oculis V., cunctas animis oculisque sequacibus auras Stat., dispositas generosa per atria ceras O.

2. (pre)b(i)rati, (pre)čitati: litteras S., librum Ci. idr., epistulam C., scripta O.; occ. (pre)brati komu kaj: leges Pl., senatum L. imenik senatorjev.

Opomba: Soobl. pellegō: Pl., Ci. ep.

póšten¹ postal, post-office, mail

póštno ležeče to be (left till) called for, poste restante, ZDA (in care of) general delivery
póštni avto mail van, post van, mail bus, post bus
póštni ček postal cheque (ZDA check)
póštni čekovni urad postal cheque office
póštna dostava delivery
póštna hranilnica post-office savings bank
doba, čas póštnih kočij ZDA horse-and-buggy days pl
póštna hranilna knjižica post-office savings book
póštna kočija zgodovina stagecoach, (zlasti francoski) diligence
póštni kupon (za odgovor) reply coupon
póštna dopisnica postcard, (z vtiskano znamko) ZDA postal card, (z odgovorom) reply postal card, (razglednica) picture postcard, ZDA illustrated postal card
póštna direkcija, ravnateljstvo general post office
póštni direktor postmaster
póštna ladja packet, packetboat, mail-boat
póštna nakaznica postal order, (telegrafsko nakazilo) telegraph money order
póštni naslov postal address
knjiga póštnih naslovov, póštni imenik directory
póštno letalo mail plane, mail carrier aircraft
póštni nabiralnik postbox, letter box, ZDA mailbox
póštni pilot airmail pilot
póštni okoliš postal district
póštno povzetje cash on delivery (C.O.D.), ZDA collect on delivery
póštni paket postal parcel (ali packet), ZDA parcel post package
póštna (preprežna) postaja zgodovina stage, posting stage, post station
póštna položnica money order (M.O.)
póštni predal post-office box (P.O.B.)
póštna pristojbina postage, mailing fee, (dodatna) additional fee, (porto) postage due
póštno okence (post-office) counter (ali window)
póštne pristojbine postal rates pl
póštni rog zgodovina post horn, postillion's horn
póštna služba postal (ZDA mail) service
póštna številka postcode, postal code
póštna torba mail bag
póštna tarifa postal charges pl, postal rates pl
póštna tajnost secrecy of the postal service, sanctity of the mail
póštni vlak mail train
póštni urad post office
póštni uradnik post-office clerk
póštna zapora interruption of postal services
póštna znamka (postage) stamp
póštni seznam mailing list
póštni voz (železniški) mailcoach, ZDA mail car
póštna zgradba post office