Franja

zlòdjelo s (ijek.), zlódelo s (ek.) hudobno dejanje, hudodelstvo: uhvatiti koga na -u

злодейство n zločin, hudodelstvo; prestopek

злодія́ння -я с., hudodélstvo -a s.

зло́чин -у ч., zločín -a m., hudodélstvo -a s.

преступление n prestopek, prekršitev; hudodelstvo;
поймать на месте преступления zasačiti na kraju samem

уголовщина f kazenska zadeva, hudodelstvo

crīminālis -e (crīmen) na hudodelstvo (zločin) nanašajoč se, kazenski, kriminalen: Icti.; adv. crīmināliter: Icti., Eccl.

Kriegsverbrechen, das, Recht vojno hudodelstvo, vojni zločin

Triebverbrechen, das, Recht seksualni zločin, seksualno hudodelstvo

avouer [avwe] verbe transitif priznati; izpovedati

j'avoue que tu as raison priznam, da imaš prav
avouer un crime priznati hudodelstvo
l'assassin a avoué morilec je priznal
il lui a avoué son amour izpovedal ji je svojo ljubezen
s'avouer coupable priznati se za krivega
s'avouer vaincu priznati svoj poraz
le but avoué izrecni cilj

capital¹ [kǽpitl] pridevnik (capitally prislov)
glaven; smrten (kazen); odličen, velik, izvrsten, nenavaden; osnoven; tehten

capital city glavno mesto
capital fellow fant od fare
capital goods proizvodna sredstva
capital offence (ali crime) hudodelstvo
capital letter velika črka, velika začetnica
capital punishment smrtna kazen
capital ship bojna ladja, križarka
capital levy davek iz imovine
capital and labour delodajalci in delojemalci

exercitō -āre -āvī -ātum (intens. glag. exercēre) dobro vaditi, dobro (iz)uriti, dobro (iz)vežbati: Varr., corpus atque ingenium S., se ac suos cursu Mel., liberos Sen. ph., discentium ingenia Suet., milites Aur. Pogosto adj. pt. pf. exercitātus 3

1. zelo zaposlen: facilius (famem fert) inexercitatus quam exercitatus homo Cels.

2. dobro izurjen, dobro izvežban, dobro izšolan: exercitatiores copiae N., exercitatissimum habere exercitum Ci. S čim? in abl.: usu bellorum gerendorum Ci., proeliis C., bello exercitatus N. V čem? z in in abl.: exercitatus in re militari Ci., de rebus, in quibus versatus exercitatusque sit Ci., ille exercitatus est in propagandis finibus, tu in regendis Ci., in armis exercitatissimi C., exercitare in dicendo N. Čemu?: lictores ad pulsandos homines exercitatissimi Ci., exercitati in audaciam S. pripravljeni storiti vsako hudodelstvo. Adv. le v komp. in superl.: quae fieri videmus aut peritius aut exercitatius Sen. ph., rationem exercitatissime comprehendere Arn.

3. pren.
a) preizkušen, izvéden, vešč česa: (an sum) rudis in re publica? quis exercitatior? Ci., homo in uxoribus necandis exercitatus Ci., homo in edictis praetoriis exercitatus Ci., Etrusci ostentorum exercitatissimi interpretes Ci., homines in maritimis rebus exercitatissumos … vicerunt Ci.; z gen.: exercitatissimus scripturarum Tert.
b) hudo zdelan, (iz)mučen, zelo nadlegovan, zelo vznemirjen (vznemirjan): illi miseri … glebis subigendis exercitati Ci., curis de salute patriae agitatus et exercitatus animus Ci., exercitata bellis regio Hirt. ki je mnogo pretrpela, exercitatas … petit Syrtīs noto H., non sane alias exercitatior … Britannia fuit T.
c) otožen: vultus Petr.

foedus -eris, n (fīdere)

1. pogodba o zvestobi, pogodba, dogovor, z(a)veza (med vladarji in svobodnimi državami): duo foedera duorum populorum Ci., foedus aequum L. sklenjena med enakimi (ne s premaganci), enakopravna, aliter.: foedus facere (cum aliquo) Ci., L., Iust. ali ferire Ci., L., V. ali icere Ci., T., Suet., Amm., Cl. (s kom) z(a)vezo skleniti, foedus componere, foedera pangere, foedera firmare V., mittere se in foedera V. spustiti se v … , foedus inire Pr., f. iungere L., Val. Fl., frangere, rumpere, violare Ci. idr. ali solvere V., decedere de foedere Ca. ap. Gell., foedus et amicitiam dare S., f. pacis Vell., Amm., tabulae foederis Petr., foederis pactum Fl.; pogosto ex foedere Ci., N., L., Cu. po zavezi (pogodbi), naspr. contra foedus Ci. zoper besedilo zaveze; meton. pogodba o zavezi, zavezna pogodba: in ipso foedere sanctum atque perscriptum est, ut … Ci., quorum foederibus scriptum est, ne … Ci.

2. zveza, pogodba, dogovor (med posamezniki): f. coniugale, lecti, thalami O. ali tori Lucan. zakonska zveza, zakon, Veneris O. ljubezen, ljubljenje, ljubimkanje, caelestia foedera O. zakoni božanstev, f. sociale O. družba, zadruga, f. amicitiae O. ali samo foedus Ci. (De fin. 2, 83) prijateljska zveza, f. amorum Ci. ljubezenska zveza, scelerum (za hudodelstvo) Ci., patrocinii Plin. Iun., hospitii Iust., infanda foedera Val. Fl. ali temeratum foedus Sil. prešuštvo: Amm., foedere iuncti O. sorodniki, contra data foedera O. zoper dano besedo, dare foedera per divos Tib. zvestobo priseči pri bogovih.

3. meton. določba, odredba, naredba, zakon, pravilo: foedere certo et premere et laxas … dare … habenas V., f. civile et humanum L., naturae Lucr., O., naravni zakon, animarum foedera pacta Lucr., metuens alterius viri certo foedere castitas H., sic Parcarum foedere cautum est O., hoc … iunctast foedere nostra Venus Tib., f. caeli Col., foedere certo degeneres tenebris animas damnavit Avernis Sil., ex foedere pragmaticorum Iuv.

hecho moški spol dejanje, dejstvo, okoliščina; (sporna) zadeva

hecho consumado gotovo dejstvo, fakt
hombre de hecho mož dejanj
el mal hecho zlo dejanje, hudodelstvo, zločin
a hecho takoj, v celem
de hecho dejansko, resnično; samovoljno
de hecho pensado namerno, premišljeno
de hecho y de derecho dejansko in pravno
es un hecho to se ne da nič več spremeniti

lēmniscātus 3 (lēmniscus) s trakovi okrašen: corona Serv., palma (palmova vejica, okrašena s trakovi = najčastnejši dar zmagovalcu (vojskovodji, gladiatorju)); od tod metaf. najvišja nagrada (npr. za kako hudodelstvo): Tert., multas esse infames eius palmas, hanc primam esse tamen lemniscatam, quae Roma ei deferatur Ci.

malhecho pokvečen, spačen

malhecho m hudodelstvo, zločin

quaestiō -ōnis, f (quaerere nam. quaesere)

1. iskanje: Afr. ap. Non., cave fuas mihi in quaestione Pl. glej, da se mi ne boš dal iskati, da te mi ne bo treba iskati; v istem pomenu tudi: tibi ne in quaestione essemus cautum intellego Pl.

2. metaf.
a) izpraševanje, (po)vpraševanje, zaslišanje, zasliševanje: rem quaestione captivorum explorare C.
b) sodna (kazenska) preiskava: Icti. idr., aestivum tempus non quaestionis est C. ni (pripraven) za sodne preiskave, quaestio a senatu decreta Ci., quaestionem habere Ci., L. ali exercere Ci. pričeti preiskavo, izvajati (voditi) preiskavo, preiskovati, quaestionem habere de viri morte Ci. o smrti, toda quaestionem habere de servis Ci. ali ex servis L. sužnje vzeti (jemati) v (pod) preiskavo, sužnje podvreči preiskavi, quaestiones rerum capitalium Ci. zaradi (glede) glavnih hudodelstev, quaestio inter sicarios Ci. zaradi (glede) zavratnega umora; occ. natezanje, mučenje (muke) na natezalnici: servos in quaestionem dare, ferre, polliceri, postulare idr. Ci., ad (in) quaestionem abripi Ci., offerre corpus quaestioni Cu., de uxoribus in servilem modum quaestionem habent C. = preiskujejo z natezanjem, (sc. haec) nihil ad tortorem facti enim in eculeo quaestio est, iuris in iudicio Ci. dejanje (hudodelstvo) se preiskuje na natezalnici, pravno vprašanje pa pred sodiščem.
c) meton. α) kazensko sodišče, zborno sodišče, sodni zbor: quaestioni praeesse Ci., praepositus est quaestioni Ci., quaestiones perpetuae Ci. stalna zborna sodišča; ker so bila prvotna narodna sodišča zelo počasna in neokretna, so se sodne preiskave posebnih kazenskih stvari že zgodaj poverjale višjim oblastnikom (gl. pod quaesītor). Ta izredna sodišča so po l. 149 na Kalpurnijev predlog (lex Calpurnia repetundarum) postala stalna (perpetuae); načeloval jim je pretor ali pa iudex quaestionis Ci. tj. višji sodnik, ki je preiskave vodil pod pretorjevim nadzorstvom. Poleg teh načelnikov ali predsednikov je sodni posel opravljalo nad 50 porotnikov, ki so bili sprva senatorji, po času Gaja Grakha (l. 122) vitezi, od l. 70 (po Avrelijevem zakonskem predlogu) dalje tudi tribuni aerarii. V Ciceronovem času je bilo 8 stalnih zbornih sodišč: repetundarum, maiestatis, peculatūs, ambitūs, inter sicarios, veneficii, de vi, falsi. Sicer je quaestio tudi = (preiskovalno) sodno osebje, sodniki, sodišče sploh: dimittere quaestionem Ci. razpustiti sodišče = ustaviti preiskavo, totam quaestionem a severitate ad clementiam transferre Val. Max. β) preiskovalni spis, preiskovalni zapisnik: fictam quaestionem conscribere Ci., obsignare quaestionem (conscriptam) Ci.
d) znanstvena (učena) preiskava, raziskava, raziskovanje, izsledovanje, znanstveno vprašanje: Q., Plin., Iuv., quae (sc. sententia) veri simillima (sc. sit), magna quaestio est Ci. je veliko vprašanje, še ni dognano, res in disceptationem quaestionemque vocatur Ci. se znanstveno razpravlja in preiskuje, tota fere quaestio tractata videtur Ci. je, kot kaže, dokončana..
e) predmet preiskovanja (raziskave), snov, tvarina: perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci., quaestionem poëticam proponere N. snov iz poetike, quaestionem sustinere posse Ci. biti dorasel snovi; poseb. kot ret. t.t. sporna (preporna) govorniška snov, sporno vprašanje, tudi glavna točka sporne snovi: Ci.

reincidir

reincidir en un crimen zopet zapasti v hudodelstvo

sacrílego bogoskrunski, svetoskrunski; brezbožen; skrunilen, sramoten

acción sacrílega hudodelstvo, zločin
sacrílego m bogoskrunec, svetoskrunec, brezbožnež; skrunilec svetišča, cerkveni ropar

ἀσέβεια, ἡ (ἀ-σεβής) 1. brezbožnost, nevernost NT. 2. hudodelstvo, zločin.