Franja

varonil moški; možat, hraber, srčen, vrl

ánimo, carácter, mente varonil možatost
voz varonil moški glas

violentus 3 (vīs) nasilen, silovit, lomasten, divji, buren, hud, pogumen, hraber, neukroten, neukrotljiv, (pre)oblasten: Ter., Fr. idr., quamvis sis violentus et furens Ci., facie violenta Corinna est O. kaže divjost na obrazu = kaže divji obraz, violentus in armis O., violentus in hostes fertur O., Troes O., censores L., homo ingenio violentus T., violente Sen. tr. o silovitež, nec in lepores tam violentus eas Mart., violentissimus in suos tyrannus L.; o stvareh in abstr.: Col., Plin., Val. Fl., Iust. idr., Lucania H., tela O., amnis L. deroča, violentior incidit Eurus, violentior affluit amnis V., opes Ci., impetus Ci., Sen. tr., ingenium, imperium L., imperia Sen. tr., vis viri ali leonum Lucr., ira, verba O., vox L., mors infantibus violenta Sen. tr., tempestates Gell., violentissimae tempestates Ci., violentum est dicere Ci. prehudo = pretirano.

virīlis -e, adv. virīliter (vir)

1. moški (glede na spol; naspr. femineus, muliebris): Ca. ap. Gell., Varr., Cels., Sen. ph. idr., secus (spol) Pl., L., S. ap. Macr. = sexus Fr., si rex virilem sexum non reliquisset N. moškega zaroda, moškega potomca, virilis facies, vultus, vox O., flamma O. ljubezen moža, stirps O., stirpem fratris virilem interemit L. rojenca, sina, virile semen Lucr., pars virilis Col. moda ali modi (du.), membrum virile Porph. = pars virilis Lucr. = subst. virīle -is, n (Ap.) moško spolovilo, v pl. virīlia -ium, n (Petr., Plin., Lact.) moški sram; od tod virīliōrēs Lamp. možje z večjim spolovilom; virili aspectu Ci. moža, convivia virilia Vitr. ki se jih udeležujejo le moški; pesn.: tela virilia O. ki jih lučajo možje (moški); occ. kot gram. t.t. moški, moškega spola: genus Gell., nomen Varr.

2. moški (glede na dobo), (doraslega) moža zadevajoč (se tičoč), doraslemu možu lasten, doraslemu možu primeren, doraslemu možu pristoječ, doraslega moža (gen.): toga Ci., aetas H., partes viriles puero mandare H. moško vlogo.

3. moški (glede na značaj), možat, moževit, pogumen, hraber, srčen, stanoviten, vztrajen, moža vreden, virílen: animus Ci. ep., O., cui virile ingenium est S., virilis oratio Ci., sermo Q., ad audendum omnia virile robur est Sen. tr., in muliere virilem audaciam cerneres Iust.; adv. virīliter moško, možato, pogumno, stanovitno, odločno, srčno, hrabro (naspr. effeminātē): Corn., Sen. rh., Sen. ph., Val. Max., Gell. idr., fortunam viriliter ferre O., viriliter aegrotare Ci. stanovitno prenašati bolezen, quod viriliter animoque magno fit Ci., viriliter facere H.; occ. možu pristoječ, moža dostojen, možu primeren, moža vreden: facere, loqui, quod parum virile videatur Ci., cave quidquam non virile Ci., virilia scelera T. za katera je potrebna moška odločnost, za katera je potrebna junaška srčnost; subst. virīlia -ium, n možata dejanja, starejše možati čini: S. fr.

4. posameznika se tičoč, oseben; v zvezi pars ali portio virilis osebni delež, osebna dolžnost: illius gloriae pars virilis L., plus quam pars virilis postulat Ci., est aliqua mea pars virilis Ci.; pro virili parte (pri L. nekajkrat tudi pro parte virili) ali pro virili portione po meri moči, po svojih močeh, v skladu z osebnimi močmi ali zmožnostmi, kolikor je na kom, kolikor je odvisno od koga, kolikor kdo zmore, kolikor more kdo storiti: qui pro virili parte defendunt Ci., plus quam pro virili parte obligatus Ci. več kakor samo zase, iuvabit tamen rerum gestarum memoriae … pro virili parte et ipsum consuluisse L., quem agrum miles pro parte virili manu cepisset L., iure igitur laudes, Caesar, pro parte virili carmina nostra tuas … canunt O. (prim. Q. 12, 1,1; 12, 11), ut pro virili portione victoriam dux iuverit T. (prim. Ps.-Q., Decl. 3, 12); occ. pars ali portio virilis kot jur. t.t. posamezniku pripadajoč(i) del(ež), enemu človeku pripadajoč(i) del(ež) kake dediščine: Icti.

viteáz -ă (-éji, -éze) adj. pogumen, hraber, junaški

wight² [wáit] pridevnik
močan, mogočen; viharen; uren, okreten
zastarelo hraber, pogumen

бра́вий прикм., hráber prid.

бравый srčen, hraber, pogumen

доблестный pogumen, junaški, srčen, hraber

хоро́брий прикм., hráber prid., pogúmen prid.

храбрый hraber, pogumen

campeador moški spol hraber bojevnik

el Campeador vzdevek za Cida

fortēsco -ere (fortis) hraber postati: Laevius ap. Gell.

forticulus 3 (demin. fortis)

1.
a) (precej) močen, krepak: satis forticulum me denuntiat Hier.
b) precej hraber (pogumen, srčen): Ap., Fr., Aus., quamvis idem forticulum se in torminibus prebeat Ci.

hearty² [há:ti] samostalnik
tovariš, hraber človek, junak, mornar
britanska angleščina, sleng športnik (univerze)

my hearties! tovariši!, junaki! (pozdrav mornarjem vojne mornarice)

im-bellis (in-bellis) -e (in [priv.], bellum)

1. nebojevit, ki nima rad vojne, ki mrzi vojno: maior numerus, sed imbellior T. manj sposobno za boj, i. multitudo L. žene in otroci, i. dii O. Venera in Amor, i. lyra, cithara H., fulgor auri Q.; pesn.: imbelle telum V. ki se ni vrglo z močjo vojaka.

2. occ. ne hraber, bojazljiv, strahopeten: ut imbelles timidique videamur Ci., ignavus et imb. L.

3. brez vojne, miren, spokojen, tih: imbellis … Indus V., imb. cervi V., i. columba H.; potem: imb. Tarentum H., imbellem annum agere L., i. fretum Stat., i. somnus Stat.

nathrábar -bra -o nadhraber, več kot hraber

prae-fortis -e (prae in fortis) zelo pogumen, zelo hraber, zelo močan: Tert.

Trojan [tróudžən]

1. pridevnik
zgodovina trojanski

the Trojan War trojanska vojna
Trojan horse trojanski konj; figurativno špijonažna ali sabotažna skupina na tujem ozemlju

2. samostalnik
zgodovina Trojanec, -nka
figurativno hraber (srčen, drzen, pogumen, odločen, žilav) človek
sleng vinski bratec

to work like a Trojan figurativno delati kot črna živina

ùbojica m
1. ubijalec: nabasa na jednog -u i koljača
2. pretepač
3. hraber bojevnik

ùbōjnīk m
1. bojevnik, hraber borec, bojevnik
2. ubijalec